Trump proti vsem, Aston Martin na londonsko borzo

31.8.2018 ob 11:05

Svetovni delniški trgi so v zadnjem tednu večinoma prikazali zelene številke. Ameriški S&P500 je pridobil 1,6 odstotka vrednosti, nemški DAX30 se je okrepil za 0,91 odstotka, v Aziji pa je lepo 2-odstotno rast zabeležil japonski Nikkei. Zanimivo dogajanje smo spremljali na valutnih trgih, saj je ameriški dolar navkljub večinoma dobrim gospodarskim podatkom izgubil vrednost v primerjavi s košarico valut (–0,7 odstotka). Upad dolarja so "izkoristili" trgovalci z zlatom, saj se je cena žlahtne kovine okrepila za 0,85 odstotka. Ob podatkih o krčenju strateških zalog nafte v ZDA se je v enakem obdobju za 3 odstotke okrepila cena teksaške lahke nafte WTI, ki se je znova dvignila na 70 dolarjev za 159-litrski sodček.

 

Za upad vrednosti dolarja je z novo glasno retoriko znova poskrbel ameriški predsednik Donald Trump. Ponovno se je namreč obregnil ob (pre)močan ameriški dolar in pa trenutno strategijo ameriške centralne banke FED. Ta v nasprotju z drugimi večjimi svetovnimi centralnimi bankami pospešeno dviguje obrestne mere v izogib pregrevanju gospodarstva, ki po zadnjih podatkih letos raste že po 4,2-odstotni stopnji. Šibkejši dolar naj bi po besedah Trumpa pripomogel k izboljšanju poslovanja ameriških izvoznikov.

 

Poleg kritiziranja politike centralne banke se je Trump v torek spustil v boj s tehnološkimi giganti Facebook, Google in Twitter. Po besedah Trumpa se omenjene družbe gibljejo v "zelo nevarnih vodah", obtožbe pa med drugim kažejo na prirejanje iskalnih rezultatov Googlovega iskalnika, ki naj bi prikazoval iskalne rezultate, ki služijo levosredinskim političnim apetitom. Obtožbe so prišle ravno v času, ko je 23. avgusta zvezna sodnica izrekla sodbo, da Trump na svojem javnem profilu na twitterju ne sme blokirati drugih uporabnikov platforme. Njegov profil namreč ne služi zasebni komunikaciji, temveč javni funkciji predsednika države, z blokiranjem uporabnikov pa so tem kršene njihove ustavne pravice.

 

Za »osvežitev« na finančnih trgih so v četrtek poskrbeli pri proizvajalcu luksuznih vozil Aston Martin. Lastniki družbe so se namreč odločili za pogumno potezo, da podjetje Aston Martin uvrstijo na londonsko borzo s prvo javno ponudbo delnic (IPO). Družba, ustanovljena leta 1913, je imela v preteklosti kar nekaj bližnjih srečanj z bankrotom, zdaj pa že nekaj let posluje odlično. V zadnjem polletju so pri družbi dosegali celo rekordne rezultate prodaje. Ob dobrem poslovanju so se lastniki zato odločili izkoristiti pozitivno svetovno gospodarsko klimo in s tem relativno visoka vrednotenja, ki jih dosegajo podjetja, uvrščena v borzno trgovanje, za IPO. Po zadnjih ocenah naj bi tržna kapitalizacija dosegla 5 milijard britanskih funtov. V trgovanje bo sproščenih okoli 25 odstotkov vseh delnic družbe. Če bodo apetiti novih vlagateljev dovolj visoki, pa se družbi Aston Martin obeta celo hitra uvrstitev v osrednji londonski indeks FTSE100. IPO družbe bo prva javna prodaja proizvajalca luksuznih vozil po letu 2015, ko je Fiat Chrysler s prodajo 9-odstotnega deleža izvedel kotacijo hčerinske družbe Ferrari na milanski borzi.

 

Andraž Antonič, ALTA Invest

Komentar