Kdo je tu nor?

15.10.2018 ob 9:45


Naslov sem si izposodil pri slovenskem prevodu filma bratov Coen, parodije na Homerjevo Odisejo z Georgeem Clooneyjem v glavni vlogi, ki iz zapora beži domov k ženi Penny (izvirni naslov "O Brother, Where Art Thou?"). Asociacijo na naslov je sredi tedna sprožil ameriški predsednik Trump, ko se je lotil ameriške centralne banke (Fed) in jo označil za noro, in to celo v dveh jezikih (če morda špansko govoreči volilci niso razumeli angleške izjave). Pri Fedu naj bi bili nori, ker so s prehitrim dvigovanjem obrestnih mer povzročili močnejše padce cen delnic. Rdečica na kapitalskih trgih v tem trenutku vsekakor ne koristi predsedniku Trumpu, ki bo čez slab mesec soočen s prvo resno politično oviro – volitvami v kongres. Po nekaterih anketah obstaja velika verjetnost, da bodo demokrati prevzeli vsaj enega od obeh domov kongresa, kar zna biti resen kamenček v Trumpovem kolesju.

 

A vrnimo se raje k domnevni norosti ameriških guvernerjev. Ti so letos že trikrat minimalno dvignili ključno obrestno in jo bodo po vsej verjetnosti še četrtič v decembru. Od decembra 2015 je ameriška centralna banka tako že osemkrat zvišala ceno denarja in prešla v območje nevtralnih obrestnih mer, ki naj ne bi niti spodbujale niti zavirale gospodarske aktivnosti. Je bilo vse skupaj upravičeno? Gledoč makroekonomske razmere, menim, da je bilo dosedanje ravnanje pravilno. Ameriška ekonomija ima zgodovinsko gledano spodbudno rast BDP, eno najnižjih stopenj brezposelnosti, vse višjo rast plač in za zdaj stabilno inflacijsko okolje. Gospodinjstva imajo rekordno vrednost premoženja in izrazito nizke relativne obveznosti servisiranja dolga (kot delež razpoložljivega dohodka). Podjetjem nadpovprečno raste dobiček, kar je resnici na ljubo med drugim povzročila tudi davčna razbremenitev, a hkrati je prav tako visoka rast prihodkov podjetij. Več kot dovolj razlogov, da se monetarni politiki postopoma umaknejo stimulativni učinki.

 

Številni se sprašujemo, kje v tej luči je Evropska centralna banka (ECB). So v evroobmočju resnično še naprej potrebni nekonvencionalni ukrepi denarne politike? Gospodarska rast je resda nižja od ameriške, a vprašanje je, kolikšne rasti je evrsko gospodarstvo sploh zmožno ob polni zasedenosti obstoječih kapacitet. Dva odstotka morda niti ne predstavljata šibke aktivnosti v regiji, kjer države rastejo tudi s 5- ali večodstotnimi stopnjami (Poljska in Malta). Stopnja brezposelnosti v evroobmočju, ki velja za kazalnik, na katerega ekonomski cikel deluje z zamikom, je le še slabo odstotno točko višja od najnižje stopnje, odkar imamo evroobmočje. Pretirano pritiskanje na plin ECB verjetno ni več potrebno. Precej nezavidljiv pa bi bil položaj ECB, če bi se z obstoječo monetarno spodbudo znašli v ekonomski kontrakciji z novimi neravnovesji. 

 

Gorazd Belavič, Triglav Skladi

Komentar