Nafta vrača udarec?

21.1.2019 ob 9:15

Vlagatelji v delnice energetskih podjetij bi zelo verjetno z veseljem pozabili zadnje četrtletje leta 2018. Nafta znamke WTI je od najvišje do najnižje točke padla za več kot 44 odstotkov, medtem ko je nafta znamke Brent izgubila nekaj več kot 41 odstotkov svoje vrednosti. Po božiču se je situacija obrnila in v zadnjih treh tednih smo bili priča 24-odstotni podražitvi nafte znamke WTI in skoraj 23-odstotni rasti cene nafte znamke Brent (vse merjeno v ameriških dolarjih). Med dejavniki, ki so pozitivno vplivali na rast cen nafte v zadnjem času, velja izpostaviti predvsem manjšo ponudbo iz držav Opec+. Pred kratkim je tako naftne trge razveselila novica, da je v tednu, ki se je končal 11. januarja, Savdska Arabija za 32 odstotkov znižala obseg dobavljene nafte za ameriške rafinerije.

 

Dodatno so Savdijci sprejeli odločitev, da zvišajo cene nafte za ameriške kupce (cena se izraža kot pribitek k ceni regionalnih indeksov cen za različne vrste nafte in ne kot absolutna številka), ki so zdaj najvišje v zadnjih desetih letih. Pozitivno je bila sprejeta tudi novica, da bo Rusija že aprila zaključila proces zniževanja lastne proizvodnje nafte v skladu z dogovorom držav Opec+. V zadnjih dneh pa je vlagatelje spet začela skrbeti izjemna rast ameriške proizvodnje, kjer je bila v zadnjem letu dni zabeležena 25-odstotna rast obsega pridobljene nafte. Kot odraz fleksibilnosti ameriških naftnih podjetij lahko navedemo tudi dejstvo, da se je število delujočih vrtin v zadnjem letu povečalo za skoraj 18 odstotkov. Obseg ameriških zalog nafte se sicer znižuje že od konca novembra 2018.

 

Po drugi strani pa ZDA v zadnjem času beležijo rast zalog bencina in destilatov, kar je po mnenju nekaterih analitikov negativni znak, saj odraža šibkejše povpraševanje. Ko govorimo o padcih in rasti cen nafte, je vedno treba upoštevati geopolitične dejavnike. Veliko ponudbe nafte namreč prihaja iz držav, ki so nadpovprečno tvegane, zato lahko vedno pričakujemo vsaj kratkoročno rast cen tekočega zlata kot posledico nemirov v kakšni afriški, južnoameriški ali srednjevzhodni državi. Srednjeročno in dolgoročno gledano bodo na gibanje cen nafte vplivali ponudba iz držav Opec+, ki so trenutno pripravljene podpirati cene nafte s pomočjo manjše proizvodnje, proizvodnja v ZDA, ki so ji skrilavci omogočili začetek nove naftne renesanse, globalno povpraševanje, ki je odvisno tako od vrednosti ameriškega dolarja (ker je to valuta, v kateri večina kupcev plača svoje nakupe nafte), kot tudi od svetovne gospodarske rasti, ki se bo v naslednjih letih upočasnjevala, ter že prej omenjena geopolitična tveganja.

 
Alexandr Gutirea, Triglav Skladi 
Komentar