Centralne banke spet na potezi

11.9.2019 ob 11:20

Svetovno gospodarstvo se nahaja v tistem delu cikla, ko so praktično skoraj vsi makroekonomski kazalniki že prišli do svojih vrhov in so v fazi spuščanja, eni hitreje, drugi počasneje. Vse največje svetovne organizacije, kot so na primer Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka za obnovo in razvoj, OECD ter drugi makroekonomski inštituti, znižujejo svoje napovedi glede prihodnje gospodarske rasti tako za letošnje kot prihodnje leto. Nemčija, ki je prva evropska gospodarska velesila, je v drugem kvartalu objavila negativno gospodarsko rast, zato je vlada že napovedala fiskalne spodbujevalne ukrepe. Podatki kažejo, da se je rast prihodkov v evropskih podjetjih precej umirila, tudi dobički podjetij so na nižjih ravneh, obeti pa ne kažejo na izboljšanje poslovanja. Dodatno negativno na rast BDP vplivajo geopolitične napetosti predvsem v trenutnih žariščih, kot sta Italija in Velika Britanija, pa protesti v Hongkongu, argentinska kriza, Iran ter trgovinska vojna s carinami med ZDA in Kitajsko.

 

Od Evropske centralne banke, ki bo zasedala v četrtek, se pričakuje spodbujevalne ukrepe. Kakšni bodo ti ukrepi, je težko reči, saj so že zdaj obrestne mere za depozite bank pri centralni banki negativne, učinek povečanja teh obrestnih mer pa je vprašljiv, zato gre pričakovati druge nekonvencionalne monetarne ukrepe.

 

V ZDA je makroekonomska slika še vedno zelo dobra, vendar je jasno zaznati negativne vplive trgovinske vojne in močnega dolarja, ki poslabšujejo poslovanje ameriških podjetij. Na roko jim zagotovo gre centralna banka, ki je že enkrat znižala temeljno obrestno mero, 18. septembra pa kapitalski trg pričakuje ponovno znižanje obrestne mere za četrtino odstotne točke. V nadaljevanju bomo torej videli, ali bodo centralne banke uspešne, kot so v preteklosti že bile, in bodo ponovno zagnale rast svetovnega gospodarstva, kar bo pozitivno vplivalo na delniški trg.

 

Mitja Baša, Triglav Skladi

Komentar