Kljub negotovostim so delnice še zmeraj donosne

30.9.2019 ob 13:40

Med centralnimi bankami sta predvsem ameriška centralna banka (Fed) in Evropska centralna banka (ECB) na zadnjih zasedanjih opravili domačo nalogo. Po pričakovanjih trga in analitikov sta obe znižali obrestno mero. Prva jo je znižala za 25 bazičnih točk, druga pa za 10 bazičnih točk. Presenetila je predvsem ECB, ki je poleg znižanja obrestne mere napovedala tudi nov program odkupovanja obveznic v obsegu 20 milijard mesečno, in to dokler bo potrebno. Očitno je Evropa v slabši makroekonomski kondiciji in so zato potrebne nekonvencionalne metode, kot je odkup obveznic.

 

Nemčija je znova zaznala močnejše znižanje proizvodnega indeksa nabavnih menedžerjev, ta se je znižal s 43,5 avgusta na 41,4 v septembru (pričakovanja so bila pri 44), kar je najnižja raven od sredine leta 2009. Te številke še naprej poudarjajo ohlajanje v proizvodnem sektorju, ki ga povzročajo trgovinska trenja med ZDA in Kitajsko ter negotovosti glede brexita.

 

Napovedi, da so v nemški proizvodnji dno dosegli julija, se niso uresničile, kako močno še lahko upade proizvodnja, je težko ugibati, bo pa zagotovo potrebna v nemškem gospodarstvu tudi obsežnejša fiskalna spodbuda. In prav to je poudaril predsednik ECB v odhodu, da je monetarna politika naredila svoje in da so zdaj na vrsti držav članice evrskega območja, da pomagajo s fiskalno politiko. Težko je pričakovati, da bi Nemčija v kratkem sprejela kakšne fiskalne ukrepe, verjetno bo potrebnih še več slabih makroekonomskih podatkov, preden bo ukrepala.

 

Očitno je pri fiskalnih spodbudah uspešnejša Indija, ki je nedavno predstavila paket znižanja davkov v višini 20 milijard dolarjev prav zato, da bi oživila gospodarsko rast. Efektivna stopnja davka od dohodka pravnih oseb naj bi se tako znižala s 34,9 odstotka na 25,2 odstotka. Kapitalski trg je novico sprejel z močno dvodnevno rastjo. Tudi novonastala proizvodna podjetja naj bi bila v Indiji obravnavana še ugodnejše, saj se jim bo osnovna davčna stopnja znižala s 25 na 17 odstotkov. Na podlagi te poteze bi lahko rekli, da je Indija zmagovalka v trenutnih razmerah trgovinske vojne. Če se namreč ne bo končala saga med ZDA in Kitajsko, se lahko zgodi, da se bodo prav zaradi nove ugodne davčne politike in poceni delovne sile nekateri nosilci proizvodnje selili iz Kitajske v Indijo. Pri tem je pomembno resno vprašanje, s čim bo Indija financirala izpad davkov, če ne bo konkretno pospešila gospodarske rasti.

Navkljub negotovostim čez leto ostajajo donosi na kapitalskih trgih predvsem na razvitih trgih, kot so ZDA in Evropa, resnično zavidljivi (ameriški indeks S & P 500 je letos ustvaril +23 odstotkov, merjeno v evrih, STOXX Europe 600 pa +15,5 odstotka). Z vodenjem ohlapne monetarne politike centralnih bank po svetu bi morali biti kapitalski trgi še naprej donosni, do konca leta pa bi morale biti v ospredju ciklične delnice. Seveda pa zdaj ni več možnosti za nove večje zaplete v trgovinskih pogajanjih, sicer bodo morale centralne banke izvesti dodatne ekspanzivne ukrepe. Naslednji večji dogodek bo nadaljevanje trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko v začetku oktobra, pri čemer ni mogoče pričakovati, da bo dogovor dosežen, in upajmo, da ne bo novih zaostrovanj in da se bodo predlagane carine vsaj preložile na prihodnje leto.

 

Miha Mihalj, ALTA Skladi

Komentar