Vlagatelji nimamo jasne slike

27.5.2020 ob 12:35

Po najhitrejšem prehodu v medvedji trend v zgodovini smo videli najhitrejši skok nazaj v bikovski trend. Ali so tako hitri premiki posledica informacijske dobe, v kateri živimo, velike količine sveže natisnjenega denarja ali pa hitrega odziva prizadetih držav, je vprašanje brez odgovora. A ker je to preteklost, nas pa bolj zanima prihodnost, večino vlagateljev zanima, kam bodo šli trgi od tu dalje. Delniški trgi so relativno dragi in zgodovinsko gledano blizu rekordnih vrednosti. Tudi drugi naložbeni razredi so v podobnem stanju. Obveznice, največkrat uporabljena alternativa delnicam, so z donosi večinoma v negativnem območju, preostale pa prinašajo komaj merljiv pozitiven donos ali pa so izredno tvegane. Nepremičnine s seboj nosijo vprašanje, kako bo videti posel po koroni. Podjetja se selijo na spletne platforme, kar pomeni, da potrebujejo manj dražjih nepremičnin v mestnih središčih. Tudi nakup stanovanjskih nepremičnin, ki jih je nato odplačevala najemnina (mogoče pa je še nekaj ostalo), v časih z rastočim številom nezaposlenih ni videti več tako zanesljiva pot do solidnih donosov.

 

Velika večina vlagateljev v delnice je zamudila odboj na delniških trgih. Zdaj smo v fazi spraševanja, ali bomo videli dvojno dno, mogoče novo dno, ki bo nižje od prejšnjega, ali pa je to začetek nekega novega, pozitivnega (bikovskega) trenda. Čeprav je faza koronavirusa in s tem zaprtja gospodarstev v vseh največjih svetovnih gospodarstvih že dosegla svoj vrh, je dvomov veliko.

 

Prehajamo namreč v fazo pokoronske recesije. Vaše ugibanje o tem, kako globoka bo in koliko časa bo trajala vrnitev na predkrizne ravni, je skoraj tako dobro kot moje. Mnenja so zelo različna, še večja razlika je med samimi regijami. Zlasti zato, ker ne moremo potegniti ostre črte med vplivom koronavirusa in drugimi dejavniki, kot so na primer zaostritev odnosov med ZDA in Kitajsko in grožnje z »odstranitvijo« delnic kitajskih podjetij z ameriških borz. Ali pa pogajanja med EU in VB o izstopu slednje iz EU. Koronavirus nam je pogled s prej omenjenih tem usmeril na neko drugo točko, a nerešena vprašanja niso čudežno izginila z mize. Po dveh ali treh mesecih se vračajo v ospredje in upočasnjujejo in zamegljujejo pozitivne ukrepe za zmanjšanje vpliva koronavirusa na gospodarstvo, obenem pa zamegljujejo sliko o stanju na trgu in vprašanje, kam bo trg šel v prihodnje.

 

Trenutno se zdi, da je negativnih novic precej več kot pozitivnih, zato so vlagatelji zelo previdni, a zgodovina nas uči, da vlagatelj iz boja s centralno banko le stežka izide kot zmagovalec. Centralne banke so skupaj z državnimi ukrepi poskrbele za finančno injekcijo, težko več kot 15 trilijonov evrov (ja, prav ste prebrali, 15.000 milijard). Ves ta denar mora nekam iti. Išče naložbe. To je torej velik del odgovora, zakaj na trgih optimizem. Povejmo drugače: čeprav ima veliko delnic relativno visoka vrednotenja in nizko dividendno donosnost, je ta v luči optimističnih pričakovanj o poslovanju na dolgo obdobje še vedno višja kot ničeln ali negativen donos na obvezniških trgih oziroma velika negotovost na nepremičninskem trgu. Zato denar sili v naložbe in s tem dodatno niža donosnost. Denar je poceni (oziroma za nekatere zastonj) in to s pridom uporabljajo.

 

V taki situaciji ni čas za skrajnosti. Dobro je, če nimamo vseh naložb ne v delnicah, ne v obveznicah in ne v denarju. Katera koli skrajnost nas bo v primeru dobrega razpleta nadpovprečno nagradila, a verjetnost takega razpleta je relativno majhna. Če bo situacija nekje vmes, kar je najbolj verjetno, pa bomo v skrajnostih nadpovprečno zaostali za trgom. Zato je pametna razporeditev med posamezne naložbene razrede in zastopanost vseh v našem portfelju trenutno najboljša strategija, kako previhariti te turbulentne čase. Že res, da bo tudi ta kriza, kot vse druge, naplavila nove zmagovalce, a verjetnost, da bomo ravno mi »zadeli« te posamezne naložbe, je majhna, tveganje pa precejšnje. S strategijo razpršitve se bomo izognili tudi drugi plati krize, naložbam, ki jih bo pogoltnila črna tema insolventnosti in bankrotov.

 

Aleš Lokar, Generali Investments

Komentar