Kitajska pot okrevanja

25.8.2020 ob 14:50

Čeprav je v prvem četrtletju kitajsko gospodarstvo doživelo padec BDP, je v drugem doseglo rast.

Kitajsko gospodarstvo je v drugem četrtletju ponovno doseglo rast BDP v višini 3,2 odstotka, kar je bilo nad pričakovanji analitikov, ki so pričakovali 2,4-odstotno rast. Borzni indeksi pričakujejo tudi nadaljnje okrevanje gospodarstva.

Makroekonomske objave v avgustu so bile kar spodbudne, saj so stopnje rasti glede industrijske proizvodnje na podobnih ravneh kot lani. Industrijska proizvodnja v juliju je bila tako 4,8 odstotka više kot v enakem obdobju lani. Za kitajsko gospodarstvo je gonilo rasti notranja potrošnja. Prodaja na drobno je julija glede na enako obdobje lani doživela padec v višini 1,1 odstotka, kar je daleč od ravni v preteklem letu, ko se rast potrošnje v prodaji na drobno ni spuščala pod sedem odstotkov.

 

 

 

Deloma so bile vzrok za to poplave v industrijsko najrazvitejšem delu države, na vzhodni obali, ki so povzročile precej škode. Čedalje pomembnejše za gospodarsko rast so tudi storitve. Vrednost indeksa Caixin PMI Services je po avgustovski raziskavi znašala 54,8, kar pomeni, da so vodje nabave v podjetjih v sektorju storitev še vedno pozitivno razpoloženi.

 

Izvoz je na letni ravni v juliju zrasel za 10,1 odstotka glede na enako obdobje lani, kar je pozitiven signal glede tujega povpraševanja. Umirila se je tudi inflacija, ki je v začetku leta presegla pet odstotkov. Julijski podatek je 2,7 odstotka, kar je sicer še vedno nekoliko nad vrednostmi iz preteklih let.
 

Kitajska je zajezila pandemijo, uspešno kontrolirajo tudi posamične izbruhe okužb, kar jim omogoča, da lahko gospodarstvo deluje brez večjih omejitev. Potrošniki se selijo v spletne trgovine. Okrevanje se je začelo tudi pri letalskih prevozih, v sektorju nepremičnin pa ponekod že razmišljajo o ukrepih za ohladitev trga, saj so cene stanovanj precej zrasle.

 

Še vedno pa ostajajo izzivi, ki so predvsem odvisni od ZDA. Zaradi novembrskih volitev se utegne predvolilna kampanja v prihodnjih mesecih zaostriti, pri čemer niso izključeni ukrepi, ki bi prizadeli kitajsko gospodarstvo. ZDA želijo omejiti kitajskega tehnološkega giganta Huawei, da bi dostopal do kakovostnih čipov za mobilne telefone, poskuša pa se jim tudi omejiti trg za mobilno telefonijo pete generacije. Pritiska se še na druga kitajska tehnološka podjetja, da prodajo svoje poslovanje v ZDA. Za zdaj še ni govora o zviševanju carin oziroma postavljanju drugih trgovinskih omejitev, vendar v prihodnjih mesecih tudi to ni izključeno.

 

Investitorji na kitajskih borzah so sicer optimistični. Kljub obupnemu začetku leta je indeks CSI 300, ki meri donose delnic na borzah v Šanghaju in Šenženu letos pridobil 10,1 odstotka vrednosti. Indeks kitajskih delnic, uvrščenih na borzo v Hongkongu, HSCEI, je v istem obdobju izgubil 12,3 odstotka vrednosti, pri čemer je treba poudariti, da ta indeks ne vključuje delnic večjih tehnoloških podjetij, katerih cene so najbolj zrasle.

Za to je bolj merodajen donos indeksa MSCI China, ki te delnice vključuje, letos pa je pridobil 8,2 odstotka vrednosti. Vsi donosi so merjeni v evrih, zaradi apreciacije evra pa so v lokalni valuti še višji.

 

Matjaž Dlesk, Triglav Skladi

Komentar