ECB pravi, da spremlja tečaj evro-dolar! Kdaj bo ukrepala?

15.9.2020 ob 13:40

Lahko bi rekli, da so v življenju neizogibne tri stvari – davki, smrt in to, da je govor predsednice ECB pripravljen do črke natančno, vključno z odgovori na vnaprej poslana vprašanja.

 

Tako je tudi prav. Saj je ECB eden od temeljev finančnega sistema EU in prav gotovo si ne želimo naključij in spodrsljajev na tem področju. Prav zato, ker je vse skrbno premišljeno, je smiselno podrobneje analizirati novinarske konference po zasedanjih sveta ECB. Tokrat sem se spotaknil ob izjavo: "Skrbno spremljamo menjalni tečaj evro-dolar … vendar, kot veste, nimamo ciljanega menjalnega tečaja."

 

Tistim, ki konference ECB spremljajo nekoliko dlje, se besede morda zdijo znane. Spomnimo, da je o tem govoril že prejšnji predsednik ECB Mario Draghi. Pa se je vendarle pokazalo, da so ga imeli. Ko se je takrat evro prebil nad vrednost 1,2 dolarja, je ECB izpostavila problem močnega evra, ali šibkega dolarja, kar vam je ljubše, za evropsko gospodarstvo. Ob nadaljnji krepitvi evra so tudi ukrepali. To se bo ob morebitni rasti ponovilo tudi tokrat.

 

Da predsednica Christine Lagarde nekoliko zmanjšuje pomen menjalnega tečaja, je pričakovano. S tem želi miriti pričakovanja trga o povečanju stimulusov ECB. Sicer ob morebitnih prevelikih pričakovanjih vlagateljev novi ukrepi ECB ne bi imeli učinka, kar bi prineslo negotovost na finančne trge. To za donose in stabilnost še nikoli ni bilo dobro. Tudi ekonomska dejstva ob trenutni vrednosti valutnega para govorijo v prid povečanju stimulusa. Najverjetneje lahko ukrep pričakujemo še letos. Ciljna inflacija (dva odstotka) se počasi zdi kot fatamorgana in ne več kot realen cilj. Ameriški Fed se je novi resničnosti že prilagodil, prenehal slediti temu cilju in si tako odprl vrata za še bolj ohlapno centralno politiko tudi v času gospodarskega okrevanja.

 

V Evropi že sledimo dvoodstotnemu cilju. Ker velikega povišanja cen nafte ni na vidiku in ker močen evro pomeni nižje cene uvoženih izdelkov, je trenutno ciljno inflacijo tako rekoč nemogoče doseči. Najbrž ni treba poudarjati, da močen evro negativno vpliva na izvoz evrskih držav. Kar je ob sicer dobrem, vendar počasi umirjajočem se gospodarskem okrevanju, samo po sebi razlog za ukrepanje.

 

Kaj to torej pomeni za naložbe v obveznice? Dodatni ukrepi bodo podpirali sorazmerno visoka vrednotenja obveznic in najbrž poskrbeli, da se bodo vrednosti bolj tveganih obveznic in tistih z daljšo ročnostjo povišali, saj se bodo zahtevani donosi znižali.

 

Povečanje stimulusa bo najbrž prineslo s seboj podaljšanje ukrepov. Zato bo podaljšanje ugodnega financiranja na dolgi rok pripomoglo k lažjemu in cenejšemu reprogramiranju dolga tako za države kot za podjetja, kar se bo pokazalo kot dobra podpora za obveznice podjetij zunaj naložbenega razreda.

 

Torej že znana retorika, ki je sicer namenjena umiritvi pričakovanj, kljub temu kaže na že viden scenarij izpred nekaj let. In prav zato so pričakovanja, da se bo ponovil, lahko toliko bolj upravičena.

 

 

Vid Pajič, Triglav Skladi

Komentar