Kaj izid ameriških volitev pomeni za Wall Street?

23.10.2020 ob 12:35

Čeprav volitve potekajo povsod, je vendarle treba priznati, da so tiste v ZDA drugačne, medijsko zelo opazne in pozorno spremljane v svetu, še zlasti pa v tistih političnih velesilah, kjer poteka boj za svetovni vpliv. Pred kratkim sem nekje prebral, da kdor zmaga na ameriških volitvah, vlada svetu. Najbrž resnica ni daleč.

Kako čas zelo hitro teče, se najbolje zavemo prav ob ameriških volitvah. Še vedno imamo pred očmi neusmiljeni boj med izkušeno demokratsko političarko Hillary Clinton in "neizkušenim" republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom. Finančni trgi so si želeli za predsednico Clintonovo, kar so z njeno prednostjo med volilno kampanjo tudi potrjevali z rastjo. Ko je v nekem obdobju pridobil Trump, so se pošteno stresli navzdol. Vse, kar se je pozneje dogajalo na delniških trgih po dejanski zmagi Trumpa, gre v zgodovino. V zgodovino pa gre tudi zmota finančnih trgov. Resnici na ljubo pa tega, kaj bi bilo in kako bi bilo v primeru zmage Clintonove, ne bomo izvedeli nikoli.

 

Pričakovanja na finančnih trgih so vedno precej podvržena statistiki in verjetno tudi v tem primeru ni bilo drugače. To nam nazorno prikazuje tudi statistika povojnih volitev in donosov delniških trgov:

 

Tabela prikazuje donosnosti delniškega indeksa S&P 500 v celotnem štiriletnem mandatu posamezne stranke v obdobju po drugi svetovni vojni. Če bi se ozrli bolj na novejšo zgodovino od obdobja pikakom balona (tehnološkega balona na prelomu tisočletja), so bile delnice nesporno bolj donosne med predsedovanjem demokratskih kandidatov. S tem bi lahko pojasnili tudi naklonjenost delniških trgov demokratski kandidatki na zadnjih volitvah leta 2016.

 

Donos delniškega trga v obdobju predsedovanja Trumpa je pokazal na omejeno moč statistike v novejšem času, saj se je svet v obdobju po veliki recesiji (2007–2009) močno spremenil. Bolj kot kdaj prej v zgodovini so v ospredje s svojo neomejeno močjo stopile centralne banke. Da ne bo pomote, vloga ameriškega predsednika ostaja pomembna, vendar si mora svojo pomembnost pri vplivu na gospodarstvo in finančne trge deliti z ameriško centralno banko (Fed). Fed je svojo moč in odzivnost spet pokazal v letošnji koronarecesiji.

Iz tega sledi, da so vsakršno napovedovanje izida tokratnih volitev in tudi opredelitve, kateri kandidat bo boljši, skorajda brez pomena. Lahko smo prepričani, da je obema kandidatoma in strankama pomembno močno ameriško gospodarstvo. Pri tem bosta oba potrebovala izdatno pomoč centralne banke. Razlike v pogledu na ideološke teme, ki razdvajajo obe stranki so, vendar najbrž ne bodo v ospredju. V zunanji politiki, predvsem do Kitajske, ni pričakovati sprememb, morda se bo v primeru zmage demokratskega kandidata spremenila retorika, ki je včasih tudi pot do uspeha. Vsekakor pa bo v odnosih med tema državama ta predsedniški mandat prelomen.

 

Glede na trenutne razmere ameriškega gospodarstva ostajamo naklonjeni delniškim naložbam. V ospredju sta tehnologija in tisti del potrošnih dobrin, ki so vezane na storitve spletne prodaje. V primeru poslabšanja epidemiološke slike in ne glede na izid volitev bi lahko ta dva sektorja po našem mnenju še naprej izkazovala rast. V tem volilnem obdobju smo manj naklonjeni delnicam energetskega sektorja, nekaj zadržkov je tudi do zdravstva (tukaj gre za konceptualne razlike med republikanci in demokrati).

 

Slavko Rogan, Triglav Skladi

Komentar