Zlato se je po novicah o cepivih znašlo pod pritiskom

25.11.2020 ob 11:25

Padec cene zlata nakazuje pričakovanja o postopni normalizaciji razmer, veliko je izgubilo tudi srebro.

Zadnje, zelo spodbudne novice o testiranjih in skorajšnji odobritvi dveh cepiv za covid-19 ameriških farmacevtskih velikanov Pfizer in Moderna, so povzročile pritisk na ceno zlata, srebra in drugih dragih kovin.

Zlato je od začetne Pfizerjeve objave izgubilo dobrih pet odstotkov, od začetka avgusta, ko je doseglo najvišjo vrednost, pa že devet odstotkov vrednosti. Konec prejšnjega tedna je tako cena zlata dosegla 1860 dolarjev za unčo, in to v obdobju, kjer je istočasno tudi dolar šibek.

 

Še slabše se je godilo srebru, ki je od novice o cepivu izgubilo več kot osem odstotkov, od začetka avgusta pa kar 18 odstotkov. Srebro je že tradicionalno veliko bolj nihajno glede na zlato. Padci vsekakor niso presenetljivi, saj se z novimi cepivi pričakuje postopna normalizacija izrednih razmer in se s tem na dolgi rok zmanjšuje potreba tako po tiskanju denarja kot po fiskalni pomoči držav.

 

Prav novice o cepivih so povzročile, da so investitorji novembra začeli prodajati zlato, tako da bo to prvi letošnji mesec, ko bodo skladi ETF, ki so pokriti z dejanskim zlatom, registrirali neto prodajo zlata. In če se je imetništvo zlata v teh skladih letos povečalo za tretjino na rekordnih 3455 metričnih ton zlata, se je ta nakopičena količina zdaj prvič začela zmanjševati.

 

Kljub temu lahko pričakujemo, da se bosta razprodaja in nižanje cene zlata nekoliko upočasnila, vsaj začasno, ker se po eni strani število okužb s koronavirusom, predvsem v Evropi in ZDA, skokovito povečuje. Po drugi strani pa bo na večje količine cepiva treba počakati na drugo četrtletje prihodnjega leta. Trenutno smo torej, vsaj kar zadeva ceno zlata, v nekem prehodnem obdobju, v katerem bo prišlo do izraza pasovno gibanje.

 

 

 

Ne sme se niti pozabiti, da pričakujemo veliko kvantitativno sproščanje pri centralnih bankah, kar že po naravi razvrednoti vrednost denarja. Instrument monetarne politike je trenutno še pomembnejši, saj nič ne kaže, da bi v ZDA prišlo do dogovora o večjem paketu fiskalne pomoči. Podobno se dogaja tudi v Evropi, kjer sta evropsko pomoč državam v pandemiji blokirali Poljska in Madžarska.

 

Rast cene zlata je v obdobju po propadu banke Lehman Brothers (leta 2008) zaradi povečane primarne emisije oziroma "tiskanja" denarja trajala kar tri leta, preden je ta začela spet postopno padati. Upoštevajoč tokratno večjo količino kvantitativnega sproščanja, ki bo za ureditev razmer trajala še kar nekaj časa, se ni čuditi napovedim ameriške banke Citi, da bo prihodnje leto cena zlata spet presegla 2000 dolarjev za unčo.

 

Razprodaja se ni ustavila pri zlatu, ampak se je to izkazalo tudi pri srebru, platini in paladiju. Vzrok za večji padec cen srebra je nedvoumno tudi dejstvo, da so investitorji letos povečali imetništvo v skladih ETF, ki so pokriti z dejanskim srebrom, za skoraj polovico. Cena srebra znaša 24,16 dolarja za unčo, medtem ko je znašala letošnja najnižja vrednost 12 dolarjev, najvišja pa kar 30 dolarjev. Zaradi tako velikih nihanj je tu potrebna še posebna pozornost.

 

Radivoj Pregelj, Triglav Skladi

Komentar