Negativni donosi tudi za najbolj zadolžene države

8.12.2020 ob 11:25

Negativni donosi na obvezniških trgih že nekaj časa niso več nobena novica. Pa vendarle smo si lahko edini, da je negativni donos na dolg dveh najbolj zadolženih evropskih držav, od katerih je ena zadolžena za 180 odstotkov BDP in druga 135 odstotkov BDP, vseeno vreden komentarja.

 

Letošnje leto je bilo vsekakor zanimivo tudi na obvezniškem trgu. Kljub pretresom ob izbruhu covida-19 se je apetit za tveganje med investitorji povečal, kar je bilo ugodno za celotno evropsko periferijo. Med drugim smo v razmerah, ko se morajo vlagatelji zadovoljiti z negativnim donosom, tudi če želijo svoj denar posoditi Grčiji ali pa Italiji.

 

Seveda negativni donosi za periferne države in še posebno za Italijo ter Grčijo niso tako izraziti ter se ne raztezajo v tako dolge ročnosti kot pri dolgu Nemčije ali Švice. Investitorji pri teh dveh, tradicionalno naložbeno varnih državah, lahko pričakujejo negativni donos tudi, če jim denar posodijo za 30 let. Če pogledamo Grčijo in Italijo, imata petletna grška ali italijanska obveznica še vedno rahlo pozitiven donos. Ta znaša približno 0,06 odstotka letno za grške obveznice in 0,04 odstotka letno za italijanske obveznice. Za krajše dolgove pa so negativni donosi že realnost.

 

Vzroki so večinoma splošno znani

 

Kaj se je zgodilo, da državi, od katerih smo eno še ne dolgo tega reševali iz bankrota, za drugo pa nekako v zraku vedno visi vprašanje, kdaj e bo znašla v razmerah, ko bo dolg postal nevzdržen, lahko dostopata do zadolževanja z negativno obrestno mero? Na kratko bi lahko rekli, da se med investitorji dogaja lovljenje kakršnegakoli donosa.

 

 

Zgodba do sem je rednim bralcem finančnih komentarjev najbrž že dobro znana. Posledica ukrepov centralnih bank, ki so zahtevane donose poslali na rekordno nizke ravni, se na trgih kažejo že dolgo časa. To je pripeljalo do tega, da so investitorji postopno povečevali apetit po tveganju in začeli kupovati vse, kar ima še nekaj donosa. Odkupi s strani ECB, ki so del programa ob izbruhu covida-19 pa so stvar samo še pospešili.

Investitorji ukrepe ECB vidijo kot varnostno mrežo in občutek, da je na trgu vedno nekdo, komur bodo lahko prodali svoje dolgove, jih vodi v večje tveganje. Pomembno je izpostaviti tudi dejstvo, da je na periferiji večina držav letos že zaključila z zadolževanjem, saj so z izdajami poskrbele za zadostno likvidnost že v preteklih mesecih. Zato je v zadnji mesecih povpraševanje nad ponudbo. Skupaj z optimizmom na trgih, ki je posledica dobrih rezultatov testiranj cepiv, je okolje dobro za dodatno nižanje zahtevane donosnosti za dolg najbolj tveganih evropskih držav.

 

Gremo letos lahko še nižje?

 

Zaradi že omenjenega dejstva, da je večina predvidenih izdaj v tem letu že pod streho, bodo Evropska centralna banka in drugi investitorji soočeni s povpraševanjem, ki bo večje od ponudbe tudi v zadnjem mesecu leta, kar pomeni, da bodo pritiski na obrestne mere ostali. Presežno povpraševanje ustvarja občutek varnostne mreže in privablja dodatne investitorje, ki so vse bolj nagnjeni k tveganju. Zato bi se prav lahko zgodilo, da se bomo letos spopadali z novimi rekordno nizkimi zahtevanimi donosi za najbolj zadolžene članice Evropske unije. Donosi petletnih obveznice bi prav lahko prestopili mejnik in postali negativni. Lov za donosi se nadaljuje!

 

Vid Pajič, Triglav Skladi

Komentar