Kakšna je vloga obveznic v portfeljih v obdobju negativnih obrestnih mer?

20.1.2021 ob 9:55

Cene obveznic se nadpovprečno pozitivno gibljejo v obdobjih monetarnih posegov centralnih bank oziroma v obdobjih, ko se pričakovanja o monetarnih spodbudah povečujejo. Gre predvsem za obdobja rasti pričakovanj o ohlajanju gospodarske aktivnosti oziroma negotovosti na finančnih trgih. Lep primer sta bili minuli leti, ko so obveznice beležile nadpovprečno rast zaradi občutnega upada donosnosti, pri čemer je marca lani bila vmesna močna korekcija zaradi "karantenskega šoka" in likvidnostnega krča. To se je seveda vse izrazilo v gibanju obvezniških skladov.

 

Večji izziv upravljavcev obvezniških skladov bo letos tako kot vsako leto prerazporeditev naložb portfelja, da bo po standardnih petih vidikih presegal kriterijski indeks. Torej gre za alokacijo portfelja glede na vrste izdajateljev, države izdajateljev, kreditno tveganje izdajateljev, ročnost portfelja ter sektor izdajateljev. Odločilna pa sta vedno ročnost in kreditno tveganje. Denimo, lani je bila prvo četrtletje najbolj ustrezna defenzivna (risk-off) alokacija v smeri nizkega kreditnega tveganja, kratke ročnosti in defenzivinih sektorjev, pri čemer je bila v vseh naslednjih treh četrtletjih že smiselna ofenzivna (risk-on) alokacija v smeri prevzema večjega kreditnega tveganja, dolge ročnosti in cikličnih sektorjev. Letos bo verjetno še vedno smiselna prociklična alokacija v smeri prevzemanja več kreditnega tveganja, vendar bolj na račun tveganja ročnosti netveganih obveznic. A glede na to, da kratke ročnosti na trgu ponujajo že absurdno negativne donosnosti, dolga ročnost pa je po drugi strani bolj občutljiva za verjeten dvig krivulje donosnosti, bo treba kompromis verjetno iskati nekje okoli srednje ročnosti, kjer je prisotna srednja mera obrestne občutljivosti, ekstra donos pa selektivno iskati v preostalem kreditnem tveganju in cikličnih sektorjih.

 

Obvezniške naložbe so že tradicionalno pomemben del naložbenega portfelja, njihov delež pa je povsem odvisen od preferenc vlagatelja, njegove starosti oziroma naklonjenosti tveganju. Namreč, manj je vlagatelj naklonjen tveganju, večji delež obveznic si njegov portfelj zasluži. Govorimo o tradicionalni razpršitvi in uravnoteženju med delnicami in obveznicami. Ta naložbena kombinacija je v preteklosti dajala nekoliko boljše rezultate, kot jih daje danes. Z gravitacijo obrestnih mer v minus, začenši na Japonskem in pozneje v Evropi, se je korelacija gibanja obveznic in delnic povečala, kar pa je zmanjšalo učinek nasprotnega gibanja med delnicami in obveznicami znotraj sestavljenega portfelja. Poleg tega se zaradi vse bolj položne krivulje netvegane donosnosti zmanjšuje tudi absolutna nihajnost navzdolž po krivulji donosnosti. Tudi tukaj imam v mislih predvsem Evropo in Japonsko, pri čemer v ZDA še nismo tako daleč, vendar smo pa na podobni poti. Gre za to, da so centralne banke zaradi monetarnimi intervencij (odkupovanjem obveznic) ob vsakem novem gospodarskem ciklu vse nižje z obrestnimi merami, ki se jim gospodarstvo in trgi vse bolj strukturno prilagajajo.Skratka, ne glede na to, koliko je še ostalo razlike med srednjeročno obveznico in denarjem, končni cilj in rezultat portfelja delnic, pomešanega z obveznicami, ali obratno ostaja podoben kot v preteklosti: manjša nihajnost na račun nižje donosnosti. Ne glede na to, kakšne donosnosti obveznic nas čakajo v prihodnosti, bo ta naložbeni segment vedno odločilen za zavarovalnice, pokojninske sklade in banke.

 

Aleš Čačovič, Triglav Skladi

Komentar