Cena nafte je zrasla na krilih teksaškega mraza

24.2.2021 ob 12:35

Proizvodnja v ZDA se je v zimskem viharju zmanjšala za kar 40 odstotkov in ni videti, da bi jo kdo nadomestil.

Cena nafte je v preteklem tednu zaradi hudega mraza v ZDA, ki je zaprl teksaške rafinerije, spet zrasla. Vrednost soda nafte brent je tako prvič po lanskem januarju dosegla vrednost 65 dolarjev. Vrednost soda nafte WTI pa je dosegla 62 dolarjev.

 

Od oktobra so se cene črnega zlata zvišale za več kot 70 odstotkov. Polarni mraz, ki se je na začetku zdel kot lokalna novica iz ZDA, je povzročil izpad kar 40 odstotkov proizvodnje nafte v ZDA. To pa pomeni, da je na svetovnem trgu trenutno dnevno približno štiri milijone sodov manj.

 

Da so razmere še resnejše, pa velja povedati, da so v ZDA največje svetovne rafinerije, ki nafto izvažajo po vsem svetu, in za te se pričakuje, da bodo lahko polno dejavnost vzpostavile šele v nekaj tednih. Po navadi so Savdska Arabija oziroma druge članice naftnega kartela Opec ob podobnih izpadih proizvodnje pomagale, da bi stabilizirale ceno nafte. A tokrat še ni videti, da bi bile pripravljene to narediti. Še januarja so namreč sporočile, da naj bi februarja in marca celo zmanjšale proizvodnjo nafte za milijon sodov na dan, kar sedanji položaj gotovo slabša. Vse kaže, da pred aprilom ne bo dodatnih količin nafte, kar lahko poveča volatilnost cene.

Že v preteklem letu je bilo videti, da je naftni trg zelo občutljiv na spremembe tako ponudbe kot povpraševanja po nafti. Zato se ni čuditi, če imajo nekateri borzni udeleženci ta trg za divjo zver. Če smo bili še lani na začetku leta priča zmanjšanju povpraševanja za kar 30 milijonov sodov dnevno, se je to v sedanjih razmerah stabiliziralo, saj se ekonomije z novimi cepivi proti koronavirusu postopno odpirajo. Prav tako so pričakovanja o hitrem prehodu na elektriko preveč optimistična. Napoved zelo velikega fiskalnega stimulusa, ki naj bi ga sprejele ZDA in druge države, napoveduje povečanje porabe nafte. Trenutno je zelo težko napovedati za koliko, a že povečanje porabe za več kot milijon sodov na dan glede na porabo leta 2019 bi povzročilo neravnovesje trga.

Po drugi strani bo v naslednjem obdobju ponudba manjša, saj so se investicije v nova črpališča zelo zmanjšale. Tako velike razlike med ponudbo in povpraševanjem po nafti so nas pripeljale do višjih cen, ki bi na teh ravneh lahko ostale še nekaj časa.

 

Zato se ni treba prav nič čuditi, da nekatere tuje investicijske banke pričakujejo, da bi cena nafte, prav zaradi nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem, lahko dosegla celo raven sto dolarjev, kjer smo jo nazadnje videli pred sedmimi leti. Dolgoročno vlagatelji pričakujejo zaton naftne industrije, kar bo gotovo povzročila elektrifikacija, vseeno pa bomo do takrat vsaj še nekajkrat priča rasti cene nafte.

 

Radivoj Pregelj, Triglav Skladi

 

Komentar