Močna rast se nadaljuje, v ozadju je Kitajska

28.4.2021 ob 16:15

Surovine nadaljujejo močno rast cen tudi v prvem četrtletju tega leta. Velika večina jih je tako že nad cenovnimi ravnmi pred pandemijo. Na splošno so cene surovin dobile zalet v globalnem okrevanju po lanski recesiji, izboljšanih napovedih rasti in tudi zaradi specifičnosti dejavnikov ponudbe pri nafti, bakru in nekaterih prehranskih surovinah.

 

Svetovna banka v svojem poročilu pričakuje, da se bo cena nafte leta 2021 zvišala za eno tretjino, cene industrijskih surovin pa naj bi se zvišale povprečno za 30 odstotkov, medtem ko naj bi bila rast kmetijskih surovin zmernejša, povprečno okoli 14-odstotna.

 

Rast cene nafte v prvem četrtletju je bila posledica postopnega utrjevanja povpraševanja, ki izvira iz izboljšanega optimizma glede globalnega okrevanja, kakor tudi stalnega omejevanja črpanja članic Opec+. Kljub povečanju je bilo povpraševanje po nafti v prvem letošnjem četrtletju za približno šest odstotkov nižje kot leta 2019 (leto 2020 zaradi šoka pandemije ni merodajno).

 

Okrevanje povpraševanja je neenakomerno zaradi geografskih posebnosti v razvoju epidemije covida-19, še vedno pa je zelo omejen transport, sicer velik porabnik. Tako je bilo povpraševanje v razvitih državah v prvih treh mesecih nižje za deset odstotkov (najizrazitejša šibkost v Evropi), medtem ko je bilo v državah ne-OECD nižje le za dva odstotka. Zelo izstopa Kitajska, kjer je bilo povpraševanje višje za šest odstotkov, vse v primerjavi z letom 2019.

 

Podobno kot nafta so se v prvem četrtletju podražile tudi industrijske surovine. Rast je posledica močnega povpraševanja Kitajske, splošnega globalnega okrevanje, motnje v ponudbi in tudi upada dolarja. Izpostaviti je treba baker, kositer in železovo rudo, ki so marca dosegli celo desetletne cenovne vrhove.

 

Zaradi velikega infrastrukturnega paketa v ZDA in globalnih sprememb v smeri dekarbonizacije lahko pričakujemo nadaljevanje te rasti. Aluminij je v prvem četrtletju pridobil devet odstotkov, povod podražitve pa je v skokovitem povečanju povpraševanje po vozilih in gradbeni aktivnosti. Še bolj se je podražil baker (18 odstotkov), presegel je ceno 9000 dolarjev za tono, kar je največ v zadnjem desetletju. Gonilo rasti pri bakru je povpraševanje Kitajske in splošno povečano povpraševanje po potrošnih dobrinah (električna vozila in proizvodnja obnovljive energije). Na ceno je vplivala tudi ponudbena stran zaradi znižanja zalog in grožnje s prekinitvijo dela v rudnikih v Čilu in Peruju. Poteka tudi nekaj pomembnih novih projektov za pridobivanje bakra v Čilu, Kongu, Indoneziji, Mongoliji, Panami in Peruju, vendar je eksploatacija oddaljena še nekaj let.

 

Najbolj se je v tem četrtletju podražila železova ruda, in sicer za 25 odstotkov, sedanja cena pa je skoraj dvakrat višja kot pred letom dni. Kot pri drugih dveh je vzrok rasti močno povpraševanje Kitajske, ki je velik uvoznik te surovine. Njihovo povpraševanje se bo najbrž umirilo, saj namerava država omejiti proizvodnjo jekla, da bi lahko zmanjšala škodljive emisije. Umiritev ali celo zmanjšanje povpraševanja na Kitajskem ne bi bila voda na mlin izvoznikom železove rude, ki so v zadnjem času zaradi povpraševanja in rasti cene povečevali proizvodnjo, prav tako pa so začeli nekatere nove investicijske projekte.

 

Splošna rast cen surovin kaže na okrevanje gospodarstev, po drugi strani pa vpliva na marže podjetij. Ohranitev visokih marž je mogoča z racionalizacijo in/ali s cenovnim prelivanjem višjih stroškov na končnega kupca. Tu pa pridemo do inflacije, o kateri vemo, da obstaja, je pa bila precej dolgo povsem nevidna. Kako jo bo celotni institucionalni okvir od centralnih bank do finančnih trgov in potrošnikov sprejel v teh ne ravno normalnih razmerah, pa (p)ostaja veliko vprašanje.

 

Slavko Rogan, Triglav Skladi

 

Komentar