Kakšen je potencial tehnološke panoge po skromnejšem začetku leta?

19.5.2021 ob 11:30

Tehnologija je v zadnjih petih letih po donosnosti izrazito odstopala od vseh drugih panog. Močna prevlada te panoge se je letos umirila in tehnologija je vsaj do prve polovice maja morala prednost pri donosnosti prepustiti drugim panogam. Še več, zaostanek v prvih štirih mesecih je presenetljivo velik. Kljub temu pa ni prav nobenega razloga za preplah, še najmanj pa za misli, da je s panogo kaj narobe.

 

Razlogov za nekoliko slabšo donosnost tega leta je več. Prvi razlog je, da je tehnologija dosegala izjemne rasti v koronskem letu, ko je večina panog bila pod močnim vplivom pandemije. Delo na domu, šolanje na daljavo, nakupi od doma so bili voda na mlin tehnološkemu sektorju. Ob letošnjem vzpostavljanju normalnih razmer so se "prebudile" še druge panoge, ki so bile pod močnim pritiskom bolj ali manj tri četrtine prejšnjega leta, dogaja se velikokrat omenjeni "reopening trade" (realokacija portfeljev v prizadete sektorje).

 

Drugi razlog za zaostanek pa je rast donosnosti obveznic zaradi strahu pred inflacijo. Velikanske finančne injekcije za ublažitev posledic pandemije prinašajo čedalje več strahu glede inflacije. Tehnološka panoga je bila zgodovinsko zelo občutljiva za rast donosnosti obveznic oziroma obrestnih mer in to iz dveh razlogov: prvi je, da je bila praviloma nadpovprečno zadolžena, drugi pa, da je to predvsem sektor rasti, kjer so dobički praviloma zamaknjeni v bolj ali manj od-maknjeno prihodnost, to pa ima ob rasti cene zadolževanja precejšen vpliv na vrednotenje teh podjetij. Na srečo je sektor tehnologije danes med manj zadolženimi, tako da je ena skrb vlagateljev odveč.

 

Trenutne razmere v tehnologiji zahtevajo nekoliko več pozornosti, namenjene posameznim industrijam znotraj te panoge. Industrija programske opreme, storitev in polprevodnikov, ki tekoče ustvarja velike dobičke in prosti denarni tok, je trenutno precej bolj privlačna, manj nihajna in razmeroma dobro donosna v primerjavi s panogami, ki so usmerjene v rast in katerih dobičkonosnost je še precej oddaljena. Te bodo primorane rast poslovanja v prihodnje financirati tudi po višjih obrestnih merah, zato so že zdaj pri vlagateljih na stranskem tiru. Taktična alokacija znotraj sektorja omogoča, da ta relativno glede na preostale še bolj ne izgublja.

Ni potrebe, da bi vlagatelje skrbelo samo rahlo zaostajanje donosnosti v tako kratkem časovnem intervalu. Prihodnost tehnologije je vsekakor zelo obetavna. Ne samo da je danes na svetu težko najti napravo brez sodobnih tehnoloških komponent, tehnologija je čedalje močneje vpeta v storitveni sektor. V tem desetletju bomo imeli srečo (kar se do zdaj še ni zgodilo), saj bo do uporabne vrednosti konvergiralo veliko različnih novih tehnologij: električna vozila, avtohtona vozi-la, umetna inteligenca, navidezna resničnost, razširjena resničnost, 5G-omrežja, pametna mesta ... Tukaj bo tehnologija pokazala svoje presežke, predvsem pa bomo videli kvantni preskok uporabnosti in premikanje mej mogočega. Morda še ena številčna ponazoritev perspektive tehnologije: leta 1970 je tehnologija pomenila pet odstotkov stroška v izdelanem avtomobilu, leta 2010 že 35 odstotkov, leta 2030 pa naj bi ta delež dosegel 50 odstotkov.

 

Kratkoročno ne moremo izključiti večje nihajnosti, tudi kakšne korekcije ne, vendar bolj kot posledico prilagajanja delniškega trga novim makroekonomskim razmeram. Korekcije so vselej priložnost za cenejši nakup. Dolgoročni vlagatelj bo zaradi prej omenjenih novih tehnologij v tej panogi še vedno dosegal nadpovprečne donose.

 

 

Slavko Rogan, Triglav Skladi

Komentar