Borzni komentar

8.6.2021 ob 16:30

Skoraj smo že na polovici leta 2021. V dobrih 5 mesecih se je zgodilo ogromno, edina stalnica so novi borzni rekordi. Države in centralne banke še naprej komunicirajo, da bodo brezpogojno zagotavljale denar in likvidnost, pandemija pa po uspešni kampanji cepljenja v razvitih državah kaže znake (prehodnega) umirjanja. Bližajo se poletne počitnice in države se vse bolj odpirajo, nekatere le za cepljene, druge za vse ob določenih pogojih, predvsem testiranju. Potrošnja s tem sili k višku in aktivirajo se prej nakopičeni prihranki. Gospodarski kazalci so zato ugodni, denarja je dovolj, optimizem močan in močno povpraševanje omejujejo le težave v logistiki, omejene dobave in pomanjkanje predvsem delov v nekaterih segmentih ekonomije in posledični, gledano skozi prizmo zadnjih 10 let, visoka inflacija. Rekli bi nič nepričakovanega, saj je to nekako osno en scenarij že od začetka leta. Dilema, ali je inflacija prehodne ali bolj stalne narave ostaja, saj so znaki za obe smeri.

 

Še največja novica zadnjega tedna je globalni dogovor o 15% davku na multinacionalna podjetja. Kako se bo to prelilo v prakso ni povsem jasno, saj je poleg problema, kako to umestiti v zakonodajo še večji problem nasprotovanje nekaterih, da bi to spravili v zakonsko obliko. Ameriški senat že izjavlja, da predlog ni najbolj ameriški in čeprav ga Švica podpira, pa mu Irska precej ostro nasprotuje. Lastni parcialni interesi so nad globalnim pozitivnim učinkom takih sprememb zakonodaje. Tudi lokalne volitve na Saškem, kjer je presenetila CDU poslavljajoče se nemške kanclerke Merklove, so pokazale, da predvolilna merjenja moči ostajajo precej nezanesljivo orodje. Rezultat daje upanje, da jeseni, po nemških volitvah preveliki sprememb v nemški politiki ne bo. Na drugi strani zemeljske oble se nakazuje, da se regulatorni pritisk kitajske na tehnološka podjetja umirja, kar daje ob dobri makroekonomski kondiciji kitajskega gospodarstva lepo osnovo za rast azijskih delnic. Zaključimo lahko, da gospodarska in politična slika za prihajajoče poletne mesece ostaja dobra in vzpodbudna, kar močno niža verjetnost močnejše korekcije na še naprej pregretem delniškem trgu. "Balon povsod" politika se torej lahko nadaljuje, saj alternativ ni.

 

Delniški trgi nadaljujejo z zmerno rastjo in novimi rekordi. Še naprej so v ospredju drugi segmenti trga in ne toliko tehnološke delnice, čeprav tudi te niso prav daleč od rekordov. Dobri časi za vlagatelje se nadaljujejo in bodo očitno trajali vsaj čez poletje. Centralne banke in države zagotavljajo likvidnost in s stimulusi podpirajo gospodarsko rast, kar podjetja s pridom izkoriščajo za preobrazbo in nove zgodbe. Prilivi na delniške trge se nadaljujejo, saj vlagatelji alternative nimajo. Obveznice ohranjajo zelo nizko donosnost, inflacija pospešeno zmanjšuje vrednost denarja, nepremičnine pa že dolgo prinašajo zelo nizek donos. Vlagatelji še naprej več pozornosti namenjajo cikličnim panogam, industriji in financam, čeprav se je zadnje dni, po odobritvi zdravila za Alzheimerjevo bolezen prebudila tudi panoga zdravstva. Samo zdravilo ima sicer precej nedokazane učinke na izboljšanje stanja bolnikov, pomembnejše je, da celoten proces kaže, da bo v pokoronskem obdobju možno hitreje dobiti odobritve regulatornih organov za nova zdravila. ZDA in Evropa ostajata precej poravnani v donosu v letošnjem letu, tudi dolar kaže znake stabilizacije na nivoju okoli 1,2-1,22 dolarja za evro.

 

Tudi položaj trgov v razvoju se izboljšuje, gospodarski podatki za 1. četrtletje so bili boljši od napovedi. Tako je npr. presenetila Brazilija, ki je ena izmed koronsko najbolj prizadetih držav. Pritisk kitajskih oblasti na tehnološke velikane je nekoliko popustil in vlagatelji so to takoj nagradili z višjimi tečaji. A nivoji ostajajo privlačni za dolgoročno naravnane vlagatelje. Omejitve špekuliranja so obrodile sadove, saj so se cene surovin začasno umirile, zato tudi delnice iz panoge zadnje dni niso več v središču zanimanja vlagateljev. Zdi se, da so vlagatelji zadnje dno bolj osredotočeni na široko razpršitev portfelja, kot na koncentracijo kapitala v posamezne zgodbe. Kar je za trg dobro, saj je obudilo zanimanje za nekatere pozabljene dele trga (npr. telekomunikacije, Deutsche Telekom je ena bolj donosnih delnic letos na evropskem trgu). Skratka, na trgu je trenutno vse mirno, vsi pa spremljajo prihajajoče inflacijske objave, ki lahko temeljito zamajejo kapitalske trge.

 

Pandemija se pri diktiranju smeri in tempa na trgih vse bolj umika inflacijskim pričakovanjem in s tem pričakovanjem o nivoju obrestnih mer, krepi pa se tudi vpliv geopolitike. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdni. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na "zeleno" energijo, dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska je po zadnji korekciji prišla v območje, ki je zanimivo za nakupe. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti previdnost ni odveč. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Komentar