Trg dela ostaja pomembnejši od trenutne inflacije

5.7.2021 ob 12:35

Na kapitalskih trgih so razmišljanja udeležencev in opazovalcev še vedno precej usmerjena k podatkom o inflaciji.

Ta zadnje mesece vzbuja veliko pozornosti ne samo zaradi medletnih rasti, ampak tudi zaradi vztrajanja rasti cen pri surovinah. Med centralnimi bankami še vedno prevladuje mnenje, da je zadnja rast inflacija bolj prehodnega značaja in momenta, ki naj bi že v drugem letu popustil. Analogijo lahko iščemo v letu 2011, po katerem se je inflacijska stopnja spet začela ohlajati.

 

Temu mnenju pa se ne pridružujejo vsi ekonomisti. Eden glasnejših je gotovo Andy Haldane, glavni ekonomist centralne banke Velike Britanije. Znani zagovornik ostrejše monetarne politike vse bolj opozarja, da centralna banka s svojo ohlapno politiko tvega nenadzorovano zvišanje inflacije, ki jo bo pozneje težje omejiti.

Takšen scenarij je mogoč, če ga spremlja vzdržna rast agregatnega povpraševanja, v nasprotnem primeru pa ima lahko negativen vpliv na potrošnjo.

To bi odsevalo v stagflacijskem scenariju in pozneje verjetno v ponovni deflaciji. Vendar, ker se Andy Haldane junija poslavlja iz britanske centralne banke, bo imel odbor Bank of England eno kritično mnenje manj do svoje trenutne ohlapne drže.

 

Tudi v ameriški centralni banki Fed se je po zadnjem zasedanju pojavilo več zagovornikov višjih obrestnih mer v prihodnjem letu kot na prejšnjem sestanku. Njihov pogled na obrestne mere ostaja še naprej pogojen predvsem z okrevanjem razmer na trgu dela, ki se pobira počasneje od pričakovanj, kar jim daje pomemben argument za ohranjanje obstoječe denarne politike. Obenem so poudarili, da kolikor bodo desetletna inflacijska pričakovanja dlje časa vztrajala nad ravnijo dveh odstotkov, bo to vplivalo na njihovo monetarno politiko.

 

Poleg tega so začeli tudi razpravo o časovnici zmanjševanja odkupovanja obveznic, za katero se pričakuje, da bi se lahko začela že v zadnjem letošnjem četrtletju ali v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če je tako, potem bo tako imenovani tapering že precej vgrajen v pričakovanja, preden bo sprožen. To pa je tudi cilj samega Feda.

Evropska centralna banka ostaja zavezana nujnemu programu odkupovanja obveznic v polni meri, da ohrani pogoje financiranja, kolikor je mogoče ugodne, tako za države kot za podjetja. Pod črto se zdi, da so centralne banke po zadnji recesiji še pazljivejše, kot so bile v preteklosti, ko gre za umikanje monetarnih spodbud. Iz preteklega cikla so se naučile, da se nestanovitnost na finančnih trgih hitro vrne, če se pogoji financiranja začenjajo zaostrovati.

 

Japonski in evropski finančni trg tako že leta in leta delujeta na podlagi podpore centralnih bank z odkupovanjem obveznic. Vprašanje je, ali se bo v tem začaranem krogu nekoč znašla tudi Fed.

 

Aleš Čačovič, Triglav Skladi

Komentar