Gibanje donosnosti obveznic ni kot v učbeniku

2.8.2021 ob 11:25

Inflacijska pričakovanja v ZDA, ki so maja letos dosegla večletni vrh, so se v zadnjih mesecih nekoliko umirila, še vedno pa vztrajajo na visokih ravneh. Desetletna krivulja inflacijskih pričakovanj je na približno 2,4 odstotka, izmerjena pa je kot razlika med donosnostjo inflacijskih obveznic in nominalno donosnostjo navadnih obveznic. Tudi inflacijska pričakovanja v Evropi so na povišanih ravneh glede na zadnja leta, vendar nižja kot v ZDA, znašajo pa okoli 1,5 odstotka.

 

Zgodovinska primerjava kaže na precejšnjo povezavo med gibanjem inflacijskih pričakovanj in zahtevano donosnostjo obveznic, zato je delno presenetljivo, da se zahtevana donosnost pri ameriških obveznicah znižuje že od sredine aprila, v Evropi pa od konca maja.

Učbeniška logika se je prekinila, zdi pa se, da tudi prvi mož ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell ne ve točno, kaj se dogaja na trgu obveznic. Minuli teden je na novinarski konferenci izjavil, da ni pravega konsenza pri razlagi gibanj trga obveznic med prejšnjim in sedanjim zasedanjem Feda. Desetletna donosnost ameriške obveznice se je znižala z 1,7 odstotka na okoli 1,2 odstotka, realna donosnost (znižana za inflacijo) te obveznice pa je končala pri –1,2 odstotka, kar je najnižje v zgodovini. Med razlagami za takšno gibanje obveznic je bila navedena širitev delta različice virusa covida-19, ki bi lahko upočasnila načrtovano gospodarsko okrevanje, umirjanje inflacijskih pričakovanj in "tehnični razlogi", karkoli je že Powell s tem mislil.

 

Fed nadaljuje program odkupa obveznic

 

Dejstvo je tudi, da Fed še vedno nadaljuje program odkupa obveznic v vrednosti 120 milijard dolarjev na mesec, kar povzroča dodaten nakupni pritisk pri obveznicah in znižuje donose. Predstavniki Feda pa se očitno tudi ne morejo dogovoriti o časovnem okviru prehoda iz spodbujevalne v restriktivnejšo monetarno politiko. To naj bi se zgodilo, ko bodo videli "znaten napredek" na trgu dela in pri inflaciji. Glede na zadnje, precej slabe podatke s trga dela ter z umirjanjem inflacijskih pričakovanj bomo morali še malo počakati na restriktivnejšo politiko centralnih bank; na trgu prevladuje splošni konsenz, da se bo ta začela šele na začetku prihodnjega leta.

Tudi v Evropi se kažejo znaki novega vala okužb s koronavirusno različico delta, vztrajno povečevanje števila okužb pa pomeni ponovno tveganje za dinamiko evropskega gospodarskega okrevanja v drugi polovici leta. S prenovljeno strategijo, s katero ECB dopušča, da ciljna inflacija kratkoročno lahko zaniha tudi nad dva odstotka (kar se letos lahko zgodi), si je ECB pripravila strateško podlago za ohranjanje ohlapne politike tudi v obdobjih višje inflacije.

 

Vse kaže, da večjih presenečenj trg obveznic v prihodnjih mesecih ne bo prinesel ter da bodo donosnosti vztrajale pri relativno nizkih ravneh.

 

Sašo Ivanović, Triglav Skladi

Komentar