Gospodarstvo je močnejše od covida-19

11.8.2021 ob 15:35

Za nami je dobra polovica leta, ki ga je v dobršni meri zaznamoval drugi oziroma tretji val pandemije covida-19. Na začetku leta, ko smo pisali, da je pred nami leto okrevanja po pandemiji, nihče ni niti želel pomisliti, da bo večina zahodnega sveta zaprtega vse do poletnih počitnic.

 

V najslabšem primeru smo pričakovali začetek sproščanja ukrepov nekje proti koncu zime, predvsem v smislu začetka masovnega cepljenja. Cepljenje se je sicer začelo po pričakovanjih, a tako kot vedno smo tudi tokrat naleteli na ovire, ki so celoten proces nekoliko zamaknile. Vmes so se začele pojavljati nove različice virusa, ki so vnesle dodatne nejasnosti in bojazni. Začetna vnema cepljenja se je počasi umirjala, ko se je število okužb in smrtnih žrtev začelo zniževati, posledično pa cilj precepljenosti do poletja ni bil dosežen.

 

Kljub vsemu se je pandemija tako umirila, da je evropskim državam do poletne sezone uspelo skoraj popolnoma odpreti javno življenje, kar je omogočilo dokaj normalen potek poletne počitniške sezone. Ne glede na vse skupaj in predvsem zaradi različice delta turistična potovanja v ZDA še vedno niso mogoča.

 

Če bi nam na začetku leta nekdo napovedal takšen scenarij dogodkov, bi nas večina napovedala težke čase za gospodarstvo in posledično verjetno zelo negativen potek dogodkov na trgu kapitala. Pregovor pravi, da z leti človek postane bolj izkušen in mislim, da to velja tudi na splošno. Seveda delamo napake, a se iz njih tudi kaj naučimo. Od prvega vala covida-19, ki se je pojavil na začetku lanskega leta, ko se je svet v nevednosti in nepoznavanju virusa odzval s popolnim zaprtjem javnega življenja, smo se do pojava drugega vala kot družba marsičesa naučili.

 

Kljub strogim omejitvam v javnem življenju je bil negativni vpliv pandemije v drugem valu precej bolj omejen kot v prvem valu. Podjetjem, ki so bila zaradi zaprtja (predvsem segment, ki je povezan s turizmom in potovanji) dobesedno čez noč brez prihodkov, so države pomagale z nepovratnimi sredstvi. V ZDA se je prvič v zgodovini država odločila za tako imenovani helikopterski denar, ko je vsak posameznik nekaj mesecev prejemal denarna sredstva na svoj osebni račun. Centralne banke so poskrbele, da je bila na trgih presežna likvidnost, s čimer so zagotovile nemoteno poslovanje podjetjem, ki so poslovala kljub delnim zaprtjem.

 

Hitro učenje prinaša rezultate

Skratka, v enem letu smo se naučili toliko, da je kljub kriznim razmeram življenje potekalo dokaj normalno. Seveda smo se morali vsi določenim stvarem odreči, a tako je, ko imamo izredne razmere. Ne nazadnje je znanstvenikom in raziskovalcem s pomočjo držav uspelo v rekordno kratkem času razviti cepivo, ki je varno in učinkovito, kar nas lahko navdaja z optimizmom za prihodnost, ko je ob naraščanju svetovnega prebivalstva verjetnost pojava novega virusa verjetnejša, kot je bilo to še pred 20 in več leti. Naučili smo se tudi, kako je v času krize treba prilagoditi javno življenje in napake, ki smo jih kot družba naredili, nam bodo vsaj delno koristile kot dobra šola za naprej.

 

Tako kot celotni družbi se je tudi podjetjem v dobrem letu uspelo prilagoditi novim razmeram in veliko stvari, ki so se nam še leto ali dve pred tem zdele kot znanstvena fantastika, danes uporabljamo in jih dojemamo kot nekaj povsem običajnega. Posledično so podjetja leta 2021 spet dosegla rast tako prodaje kot dobičkov in v večini razvitih držav lahko že ob koncu letošnjega leta in najpozneje prihodnje leto pričakujemo, da bodo gospodarstva že presegla ravni, ki smo jih dosegali leta 2019.

Ker so ZDA še vedno največje in najvplivnejše svetovno gospodarstvo, je smiselno na kratko pogledati, kako s poslovnega vidika poteka leto 2021. Ameriški BDP je nominalno že konec leta 2020 dosegel raven iz leta 2019, in ker se letos pričakuje okoli 6,5-odstotna rast, se bo kmalu zdelo, da je kriza zaradi koronavirusa stvar preteklosti.

 

V ZDA je večina podjetij (80 odstotkov) že objavila poslovne rezultate za drugo četrtletje in povprečno so presegla pričakovanja analitikov za 17 odstotkov. V primerjavi z lani so v povprečju povečala prodajo za 28 odstotkov in hkrati podvojila čisti dobiček. Evropska podjetja (53 odstotkov) pa so v primerjavi z lani poslovala še veliko bolje kot tista v ZDA, ker je bila tudi kriza zaradi covida-19 lani v Evropi izrazitejša.

 

Kljub rasti, ki so jih delnice podjetij dosegle na trgu, so se vrednotenja zaradi izjemne rasti dobičkov znižala, kar ob napovedani nadaljnji rasti dobičkov nakazuje, da se bomo počasi tudi na kapitalskih trgih približali dolgoročnim povprečjem.

 

Izidor Jerman, Triglav Skladi

Komentar