Vsaj v Evropi višjih donosov še ni pričakovati

31.8.2021 ob 10:15

Med kolegi, ki se ukvarjamo z obveznicami, večkrat slišim, kako nekateri poudarjajo napovedovalno moč obvezniškega trga ter da je boljši indikator makroekonomskega dogajanja od delniškega trga.
 

Glede na vse prelomljene zgodovinske korelacije tako obvezniškega kot delniškega trga v zadnjih letih je utemeljen pomislek marsikoga o tem, kaj nam trgi sploh še sporočajo. Pa vendarle ne gre tako zlahka zanemariti kar vsega. Poglejmo, kaj lahko razberemo iz padanja zahtevanih obrestnih mer v zadnjem času.

 

Zahtevani donosi na obveznice so inverzno povezani z vrednostjo obveznic. Ko se zahtevani donosi povečajo, cene obveznic padejo. Na začetku leta smo tako na krilih strahu o povišani inflaciji lahko beležili padec cen obveznic in rast zahtevanih donosov. Kljub temu da so centralne banke razvitih gospodarstev sporočile, da inflacijo vidijo kot nekaj prehodnega, se je zahtevani letni donos na nemško desetletno obveznico od začetka leta z –0,572 odstotka do sredine maja dvignil na –0,104 odstotka.

 

Sorazmerno hitra rast se je kljub pričakovanju nekaterih maja ustavila in donosi so spet začeli padati. Čeprav inflacija ni izginila. Strah pred inflacijo je zamenjal strah pred počasnejšim okrevanjem od predvidenega, povezan tudi z razsajanjem novih različic virusa sars-cov-2. Do 25. avgusta se je tako zahtevani donos na nemško desetletno obveznico spet znižal na –0,423 odstotka.

 

Obvezniški trgi gotovo ne sledijo "scenarijem", zapisanim v učbenikih. Ob visoki inflaciji bi zahtevani donosi na obveznice morali rasti in vsekakor biti precej višji, kot so bili na začetku leta. Treba je poudariti, da je za zvišanje obrestnih mer nujna dolgoročna inflacija.

 

Čeprav smo "kupili" tezo, da je inflacija prehodna, nihče točno ne ve, kdaj naj bi se to prehodno obdobje končalo. Zdi se, da trenutno bolj kot makroekonomske razmere na zahtevane donose vpliva delovanje centralnih bank. Te morajo poleg krotenja inflacije izpolnjevati druge cilje.

Gotovo bi se trgi premikali drugače, če ne bi na trgu posredovale centralne banke. Te so v zadnjih letih svoje bilance močno napihnile in postale eden najpomembnejših, če ne kar najpomembnejši akter na trgu. Dolg držav v evroobmočju se je v obdobju izbruha virusa močno povečal in države ter njihova gospodarstva so postali odvisni od poceni kreditov, ki jih (v območju evra) omogoča prav delovanje ECB.

 

Letos lahko na nekaterih trgih v razvoju opazujemo zviševanje obrestnih mer, hkrati pa to v razvitih ekonomijah težko opazimo. Čeprav bo ameriška centralna banka Fed počasi prenehala odkupovati obveznice na trgu, pa to ne velja za Evropsko centralno banko (ECB). Tudi nekatere evropske države so postale močno odvisne od poceni zadolževanja.

 

Kljub morebitni rasti inflacije tako ni pričakovati pretiranih dvigov zahtevanih donosov obveznic. ECB bo nadaljevala ekspanzivno monetarno politiko, ki bo vključevala nizke obrestne mere in gotovo tudi programe odkupov obveznic pod takim ali drugačnim imenom. Potrebo po teh ukrepih podpira tudi dejstvo, da je gospodarsko okrevanje v Evropi počasnejše od okrevanja v ZDA.

 

Čeprav se bo vpliv delovanja Feda prelil tudi v Evropo, se bo ECB najbrž z vso močjo borila, da zahtevani donosi ne bi šli previsoko. Torej, pogled naprej nam pokaže pričakovane nizke zahtevane donose in nadaljevanje negativnih realnih donosov evropskih državnih obveznic najmanj do konca leta in verjetno tudi v letu 2022 ali še dlje.

 

Vid Pajič, Triglav Skladi

Komentar