Zakaj centralne banke še naprej tiskajo?

21.9.2021 ob 11:40

Marsikdo, ki je dejaven na socialnih omrežjih, verjetno že nekoliko pogreša "slavne" čivke bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Zaznamovali so jih ostra komunikacija s svetom, javno pranje umazanega perila in razkrivanje ameriške ekonomske strategije, na primer vzpostavitev carin na kitajsko blago.

 

Verjetno bi si mislili, da bo ob izvolitvi Joeja Bidna sledila vsebinska spremema politike, kar se je na različnih ravneh tudi zgodilo. Zdi pa se, da se ohlajanje odnosa med največjima svetovnima velesilama nadaljuje. Zdaj je to samo bolj v ozadju.

 

Po carinah so višje voznine

Trumpova politika je temeljila na carinah, kar je pomenilo, da je moral ameriški potrošnik plačati več. V Bidnovem času pa je moč opazovati draženje voznin med državama. Če je bilo treba še dobro leto pred tem plačati za pot ladijskega kontejnerja med kitajskim Šanghajem in ameriškim Los Angelesom okoli 2000 dolarjev, je zdaj cena dobrih 11.500 dolarjev (v nasprotno smer pa se je pot podražila samo za slabih tisoč dolarjev). Poleg tega pa je treba čakati še dodatnih 40 dni, da ladjo v pristanišču raztovori.

 

Zamik v dobavi in podaljšanje dobavne verige pa ima na podjetnike verjetno precej močnejši vpliv kot samo plačilo višje cene – vpliva tudi na odločitve o selitvi proizvodnih zmogljivosti bliže domu. Po drugi strani pa se je izboljšalo sodelovanje med Evropo in Ameriko, a še vedno opazujemo dvig voznin z 2000 na 6000 evrov na relaciji Rotterdam – New York (v nasprotno smer s 500 na 1200 evrov).

 

Seveda bi zgornji argument lahko hitro izpodbili, če dodamo ukrepe, povezane z epidemijo covid-19 in stimulacijske čeke v ZDA, ki vodijo v pomanjkanje delovne sile z nižjimi dohodki. A ob poznavanju tehnološkega napredka (med drugim 3D-tiskanje), lahko prezremo, da ima tudi tradicionalna kitajska megaproizvodnja novega konkurenta.


Pomanjkanje surovin v dobavni verigi, znižanje delovno aktivne populacije, ukrepi za preprečevanje širjenja covid-19 zaradi novih bolj kužnih variant (delta, mi, C12 …) so po razumevanju tradicionalne ekonomske teorije začasni faktorji, ki lahko tudi hitro izginejo.

 

Inflacija razvodeni javni dolg

Glede na komunikacije največjih centralnih bank opažamo, da njim pripisujejo največjo vlogo pri zadnjem povečanju medletnih stopenj rasti cen. Tako ne vidijo posebne potrebe po znižanju stimulacije. Še posebno ob dejstvu, da smo sredi velikega preoblikovanja načina proizvajanja, kjer gredo podjetja po poti v neznano in vse, kar si želijo, je mir na finančnih trgih in poceni kapital. Tako vrhovi na borznih trgih in nizke obrestne mere dajejo vso podlago gospodarstvu za preboj v (zeleno) industrijo 4.0.

 

Kar zadeva inflacijo, pa najdemo največ vsebine v dogovoru nemških proizvajalcev avtomobilov, ki so zaradi kroničnega pomanjkanja polprevodnikov napovedali zvišanje cen. Dražji avtomobili se bodo zelo verjetno ohranili tudi po normalizaciji na trgu čipov. Problem bi nastal, če bi se ti dvigi nenehno ponavljali.

 

Skratka, do konca leta lahko pričakujemo visoko stopnjo likvidnosti na finančnih trgih, ki bo verjetno podpirala visoka vrednotenja na delniških in relativno nizke obrestne mere na dolžniških trgih. Kar pa zadeva enkratna zvišanja cen, pa ne sme presenetiti komentar članice izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel, v katerem pravi, da višja inflacija razvodeni javni dolg in proračune ter posledično odpira prostor za višje obrestne mere.

 

Primož Cencelj, Generali Investments

Komentar