Pregled dogajanja

20.10.2021 ob 12:30

Pandemijo so na naslovnicah medijev zamenjali logistični izzivi, rast cen surovin in energentov in s tem povezana ugibanja o inflaciji ter seveda ugibanja, kako bodo na to odgovorile centralne banke in države. Kombinacija teh treh glavnih dejavnikov je ohladila gospodarska pričakovanja ter optimizem potrošnikov, ki se zrcali v nižjih napovedih za zadnji kvartal 2021 in predvsem znižanju pričakovanj za 2022. Najnovejše opozorilo prihaja s Kitajske. Kombinacija težav pri oskrbi z električno energijo ter višjih cenah surovin in materialov je prinesla »zgolj« 4,9 % rast BDP v tretjem kvartalu na letnem nivoju. Analitiki pa so tudi precej znižali napovedano rast za celotno leto 2021, ki naj bi po najnovejših podatkih znašala nekaj pod 8 %. Številka se zdi velika, a ne pozabimo, gre za leto, ko je bil odboj najmočnejši in ta isti pričakovani podatek za Slovenijo znaša med 6 % in 6,5 %. Upočasnjevanje kitajskega gospodarstva skrbi tudi večje ekonomije kot je ZDA in Evropska Unija, saj bi upad povpraševanja po izdelkih in storitvah evropskih in ameriških podjetij dodatno znižal gospodarska pričakovanja.

 

Rast energentov in surovin oziroma materialov se je nekoliko umirila. Na posameznih segmentih smo videli celo nekaj pocenitev, a položaj je še vedno težak, saj so predvsem pri plinu in elektriki cene še vedno nekaj 100 % višje kot pred letom. Obenem vtisi s trga dajejo občutek, da se bo rast cen, čeprav počasneje, nadaljevala. To podžiga inflacijska pričakovanja in čeprav centralni bankirji še naprej prikazujejo ta skok kot začasen, se vse več analitikov strinja, da bo v 2022 inflacija (precej) višja kot v 2021. Problem namreč nastaja, ker se sedaj te višje cene prelivajo navzdol v izdelke in storitve ter tako še dodatno dvigajo inflacijska pričakovanja. Zato trgi razmišljajo, da bodo centralne banke morale ukrepati še letos. Nekatere centralne banke, kot so norveška ali poljska, so že nekoliko dvignile obrestne mere, a vse oči so uprte v Fed in ECB. A to je dvorezen meč. Dvig obrestnih mer in zaostritev likvidnosti bi še dodatno zavrla ohlajajoče se pokoronsko okrevanje, kar je v nasprotju s cilji tako centralnih bank kot tudi držav. Kako bodo razrešili ta gordijski vozel ostaja odprto vprašanje, a ne glede na rešitev bo to prineslo zaostritev gospodarskih in predvsem socialnih razmer. Pritiski na plače in »zima nezadovoljstva« bosta očitno zaznamovali konec 2021 in začetek 2022.

 

Kapitalski trgi zaradi nadaljevanja ohlapne denarne politike ostajajo dobro likvidni, delnice pa preferenčna izbira. V okolju morebitnega zaostrovanja politike centralnih bank obveznice, predvsem tiste z daljšo ročnostjo, niso najbolj priljubljena izbira. Obrestni donosi obveznic z manjšimi nihanji ostajajo najvišji letos. Ameriška 10-letna obveznica ostaja nekaj pod 1,6 %, nemška pa okoli -0,10. Višja inflacija bo te nivoje porinila še višje, zato so v tem okolju zmagovalne inflacijske obveznice. Na drugi strani so delniški trgi, ki ohranjajo stabilnost oziroma so se vrnili na rekordne vrednosti, saj velika likvidnost sili denar nazaj v delniške naložbe. Obenem je dober začetek sezone objav rezultatov, predvsem pri največjih ameriških bankah povrnil zaupanje v trg, ki ga je predhodno skrhal strah pred višjimi obrestnimi merami. Ta teden so tako v zelenem prav vse panoge globalnih delniških indeksov. Najboljši rezultat beležijo tehnološke delnice, kar pomeni IT panoga ter široka potrošnja, zaradi višjih inflacijskih pričakovanj pa tudi materiali in energija ter finance. Posledično zaostajajo zdravstvo in ožja potrošnja. Zaradi hitrejše rasti vhodnih cen surovin od rasti cen končnih izdelkov v prehrambni industriji in industriji pijač, še naprej upada marža. Zdravstvo, kot defenzivna panoga v takem okolju ni najbolj priljubljeno, obeti reforme zdravstvenega sistema v ZDA pa še naprej potiskajo delnice iz panoge v območje negativnega sentimenta.

 

Ključen dejavnik za kratkoročno gibanje delniškega trga bodo poleg že naštetih makroekonomskih dogajanj tudi rezultati največjih podjetij, ki bodo sledila v prihajajočih dveh do treh tednih. A bolj kot sami rezultati za tretji kvartal, ki so optimistični, bodo vlagatelje zanimale ocene in napovedi za zadnji kvartal ter prvo polovico leta 2022. Kot vidimo na primer pri avtomobilistih so le ti pohiteli z objavami, da težave v logističnih verigah zaustavljajo proizvodno i znižujejo prodajo, a so marže poskočile, tako da dobički vseeno niso ogroženi. Vlagatelji sicer želijo poleg dobičkov videti tudi rast poslovanja, zato delnice v takem okolju težko zrastejo, a na drugi strani tudi težko upadejo. Zato, če ne bo presenečenja iz centralnih bank, lahko pričakujemo relativno stabilno vzdrževanje nivojev naslednjih nekaj tednov.

 

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga.

 

Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

Generali Investments

Komentar