Inflacija – posledica šokov

22.11.2021 ob 13:30

Tudi napovedi za naprej so zelo obetavne. Ne ustavi jih niti odločitev ameriške centralne banke, da bo začela zmanjševati odkupe obveznic. Po drugi strani je investitorje v zadnjem tednu nekoliko presenetila objava ameriške stopnje inflacije, ki je v oktobru poskočila več od pričakovanj, saj znaša kar 6,2 odstotka na letni ravni, kar je največ v zadnjih treh desetletjih. Kaj je razlog?

 

Osrednji vzrok za tako inflacijo je ponudbeni šok, vezan na izjemno močno gospodarsko aktivnost po pandemičnem šoku, ki je bila posledica močnih spodbud centralnih bank in posameznih držav. Za ponudbeni šok pa so krive motnje v dobavni verigi, tako na ravni same proizvodnje (zapiranje tovarn, pomanjkanje čipov itd.) kot tudi transporta.

 

Na drugi strani je prišlo do izjemnega povpraševanja po blagu, storitve pa so bile na stranskem tiru. Zaradi vsega tega nenavadnega dogajanja so tudi centralne banke v letošnjem letu sprejele novo paradigmo. Dopuščajo nekoliko povišano stopnjo inflacije, ki bo še vedno pozitivno vplivala tako na gospodarstvo kot tudi na finančne trge, kar pomeni, da trenutna povišana inflacija ne predstavlja posebne grožnje. Obenem opažamo, da so centralne banke še vedno naklonjene nizkim stopnjam obrestnih mer. To pa pomeni, da bodo realne stopnje donosnosti ostale v negativnem območju, kar je voda na mlin delniškim naložbam.

 

Verjamem, da se bo ponudbeni šok v letu 2022 postopoma razrešil, ozka grla bodo odpravljena, ponudba se bo povečala in v večji meri zadovoljila povpraševanje, ki bo ostalo tudi v prihodnjem letu izjemno robustno.

 

Mag. Mitja Baša, Triglav Skladi

Komentar