Na banko ali na borzo

6.12.2021 ob 10:20

Oddaja Studio ob 17.00 je potekala 1. decembra 2021, na Prvem, z naslovom Na banko ali na borzo je govorila o slovenskem kapitalskem trgu in o možnostih za njegovo okrepitev, na kakšen način spodbuditi mala in srednje velika podjetja, da denar za naložbe poiščejo tudi na kapitalskih trgih in ali lahko prihajajoča Unija kapitalskih trgov na ravni Evropske unije prispeva k oživitvi zanimanja za vrednostne papirje tudi v Sloveniji ali bi tu lahko levji delež prispevala predvsem država z davčnimi olajšavami.

 

V oddaji so nastopili Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, Igor Štemberger, predsednik uprave borzno posredniške hiše Ilirika, dr. Marko Pahor iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments. Na začetku pogovora so se gostje dotaknili inflacije in o možnostih, da centralne banke zaradi nje ustavijo obsežne odkupe obveznic oziroma da prenehajo zalivati finančne trge s presežnim denarjem.

 

O inflaciji

Luka Podlogar je poudaril, da se že nekaj časa zavedajo, da inflacija ni začasna in da so centralne banke, tudi ameriška, dovolj previdne, da ne bodo prehitro začele z zmanjševanjem likvidnosti ali s povečevanjem obrestnih mer. Meni, da se bodo stvari dogajale relativno počasi, predvidljivo z zelo močno komunikacijo na trgu in da ne bo večjih presenečenj. Omenjeno je podkrepil z najnovejšimi podatki o ameriškem trgu dela, ki je trenutno relativno močan, in s podatki o optimizmu med nabavnimi direktorji. Gre za t. i. PMI kazalnik, ki nakazuje optimizem ali pa pesimizem za prihodnost. Trenutno je mera optimizma dovolj visoka in povpraševanje močno. Centralne banke naj zato počasi začenjajo uvajati določene ukrepe, da se lahko kontrolirano umaknemo iz te ogromne likvidnosti in da se gospodarstvo počasi postavi na svoje noge.

 

O Omikornu

Na vprašanje o Omikron in njegovem vplivu na finančne trge je poudaril, da, ko so prišle novice o Omikronu, so finančni trgi kar močno odreagirali. Taka volatilnost je zadnjih nekaj let bolj pravilo kot izjema. Sicer pa se zdi se, da Omikron ne bo preveč vplival na kapitalske trge, se pa pri tem postavlja tudi vprašanje, koliko še lahko državni proračuni prenesejo.

 

O pokojninskih stebrih

Glede drugega pokojninskega stebra meni, da poleg drugega potrebujemo tudi tretjega tudi za vzpostavljanje domačega finančnega sistema, ki bi lahko financiral podjetja in na samo strukturo slovenskega gospodarstva. Poudaril je, da je Slovenija država, kjer bi se lahko bistveno bolj razvili skladi zasebnega kapitala, od zagonskih faz do bolj tistih skladov, ki dejansko financirajo samo rast in razvoj podjetja. Taki skladi lahko vzgojijo podjetja, ki ko odrastejo, lahko odidejo na borzo in to je tista priložnost, ki dejansko ne stane nič. Vse, kar je potrebno, je nekaj pametnih ljudi, ki spišejo pametno zakonodajo, da lahko ustvarimo močno domačo finančno industrijo.

 

O tem zakaj imamo Slovenci največ denarja na bančnih depozitih

Slovenska gospodinjstva imajo na bankah približno 48 % gotovine denarnih vlog, 31 % imajo v delnicah in v skladih, 13 v pokojninskih in življenjskih varčevanjih, ostalo v drugih oblikah. Samo na bankah je naloženih okoli 24 milijard evrov. Povedal je, da so slovenski vlagatelji od marca 2020, ko so kapitalski trgi močno zanihali navzdol, ponovno odkrili kapitalske trge, borzo, vzajemne sklade. V vzajemne sklade se je v letu 2020 prililo 150.000.000 evrov. Letos, do konca oktobra, pa že 400.000.000 evrov. Število depozitov na slovenskih bankah se nezadržno povečuje tudi zaradi tega, ker so ljudje v času pandemije manj trošili in prihajalo je do akumulacije. Ključno vprašanje je, kako ta sredstva mobilizirati. Ena izmed stvari je zagotovo višja stopnja finančne pismenosti. V Sloveniji lahko rečemo, da finančna pismenost ni ravno dobra in to se odraža predvsem po visokem odstotku premoženja, ki ga gospodinjstva držijo v bankah.

 

O zelenih obveznicah

Glede zelenih obveznic je poudaril, da so te del večje zgodbe, ki se ta hip zelo odvija na kapitalskih trgih, in to je zgodba, ki jo poznamo pod kratico ESG. Evropska unija predstavlja finančnim trgom zeleno pobudo – gre za paket zakonodaje, s katero naj bi vse finančne institucije začele vlagati v bolj zelene projekte. Tukaj ne govorimo zgolj o pospeševanju naložb v solarne elektrarne, v vetrnice in podobno, ampak v bistvu je namen, da vsa podjetja, ki si želijo dostop do kapitala, lahko pridejo do kapitala lažje, če spoštujejo ali če zasledujejo okoljska in socialna merila.

 

Generali Investments

Komentar