Pregled aktualnega dogajanja

15.12.2021 ob 13:30

Za nami je znova zelo pester teden, ki ni prinesel bistvenih sprememb, saj vlagatelji čakajo kaj bosta ta teden povedala FED in ECB. Glavna usmeritev za 2022 tako še ni dorečena, saj bo dinamika postopnega zmanjševanja dodajanja likvidnosti in politika obrestnih mer eden glavnih dejavnikov na trgih v prihajajočem letu. Objavljena inflacija, ki presega napovedi vse bolj skrbi tudi analitike. Ti sedaj pričakujejo pospešek umikanja likvidnosti in nekateri tudi tri dvige obrestnih mer v ZDA v 2022. ECB je tukaj precej bolj pasivna, čeprav se inflacija močno krepi tudi v Evropi in celo zaposleni v ECB zahtevajo nekakšno indeksacijo plač v skladu z inflacijo, podobno kot smo jo poznali v nekdanji Jugoslaviji.

 

Tudi signali s surovinskih in nekaterih drugih trgov ne obljubljajo umirjanja razmer, predvsem inflacije v prihajajočih mesecih. Dosedanja inflacija ima vzroke predvsem v dvigu cen fizičnega blaga, medtem ko se storitve skoraj niso dražile. Logistični izzivi ostajajo, cene plina in elektrike so se v Evropi dvignile na nove vrhove in počasi lahko pričakujemo, da se bodo višji stroški prelili tudi v cene izdelkov in storitev. Problem postajajo tudi cene gnojil, semen ter energentov, ki jih bodo kmetje in kmetijska podjetja nabavila kmalu pred novo sezono. Pričakujemo lahko konkretnejšo podražitev hrane, kar bo ustvarilo velika neravnovesja predvsem v manj razvitih državah, kjer povprečni prebivalec večji del dohodka nameni prehrani in osnovnim življenjskim dobrinam. Neomejeno tiskanje denarja pušča posledice in zgodovina nas uči, da je posledica le tega skoraj vedno povišana inflacija. Tudi pandemija še naprej grozi in čeprav se zdi omikron po dosedanjih poročili manj nevaren in smrtonosen nekatere države, npr. VB, že grozijo z dodatnim zapiranjem ravno v času kot potrošniki najbolj zapravljajo. To je v Nemčiji njihov gospodarski inštitut IFO vodilo v znižanje napovedi za rast BDP v 2022 na 3,7%, obenem pa so to rast "prestavili" v leto 2023. Na Kitajskem kljub sprostitvi bančnih rezerv in s tem izboljšanju likvidnosti ni opaziti izboljšanja položaja. Težave v nepremičninskem sektorju se nadaljujejo in vedno znova se najdejo nova nepremičninska podjetja, ki ne zmorejo več poravnavati svojih obveznosti. Kapitalski trgi so zato zelo nemirni in okrevanja ni. Kitajska ostaja močno v rdečih številkah in eden najslabših trgov letos. Tudi Turčija s svojo porazno ekonomsko politiko nadaljuje pospešeno devalvacijo turške lire, ki je tako na dobri poti, da izgubi 50% vrednosti v primerjavi z dolarjem oziroma evrom.

 

Delniški trgi zadnji teden ostajajo blizu zgodovinskih vrhov. Opazno je nadaljevanje rotacije znotraj delniških trgov, ko vlagatelji dodatno zmanjšujejo pozicije v najbolj donosnih zgodbah letošnjega leta, obenem pa malenkost prilagajajo naložbe v panogah, ki so bile razočaranje letošnjega leta. Tak primer je panoga osnovne potrošnje, kjer grožnja rasti cen kmetijskih pridelkov znižuje pričakovanja profitnih marž v 2022, a vseeno je izpostavljenost vlagateljem panogi najnižja v zadnjih 10 letih, kar lahko tudi pomeni, da so nad panogo več ali manj že vsi obupali. Take naložbe se kasneje lahko izkažejo za zanimivo in nadpovprečno donosno naložbo, zato so zadnji teden te delnice pritegnile nekoliko več pozornosti. Tudi Apple je po nekaj posrečenih objavah zrastel na 180 dolarjev za delnico in s tem dosegel vrednost 3 trilijonov. Splošno so de delnice skupine FAANG letos izkazale za donosno naložbo, saj so vse razen Amazona beležile lepo dvomestno rast, odstopa le Google s skoraj 70% rastjo. Najbolj so na trnih vlagatelji v finančne delnice, ki lahko ta teden ob hitrejšem zategovanju pasu s strani centralnih bank precej pridobijo, a obenem, če politika ostane na starih tirnicah tudi precej izgubijo. Največ negotovosti se poleg financ kaže še pri delnicah široke potrošnje, tako pri avtomobili, luksuznih izdelkih kot trajnih dobrinah. Tem podjetjem je skupno pomembna navezanost na kitajski trg in spremembe, ki se dogajajo tam v zadnjih dneh vnašajo v plane vse več negotovosti. Zanimivo je, da kljub močni rasti cen elektrike in plina delnice podjetij iz panoge oskrbe ne rastejo. Vzroki so predvsem v vse številčnejših posegih držav v cene elektrike in plina, s katerim želijo omiliti pritisk na družinske proračune. A vseeno mislimo, da panoga ponuja skrite priložnosti.

 

Obvezniški trgi ostajajo presenetljivo stabilni zadnja dva tedna, čeprav so inflacijski podatki vse slabši. Zdi se kot da investitorji ne verjamejo v dvig obrestnih mer, in čeprav vse višja inflacija potiska realni donos vse globlje v negativne številke, očitno varnost, ki jo nudijo državne obveznice, pretehta nad drugimi investicijskimi zahtevami. Tudi dolar se je začasno stabiliziral okoli 1.13 dolarja za evro, a verjetno se bo že konec tedna po objavi FED-a in ECB zopet premaknil. Edino smer ni jasna, saj krepitev ni samoumevna. Morda so trgovci zaostritev likvidnosti že vračunali v tečaje.

 

Gibanje trgov kljub potencialnemu novemu sevu omikron še naprej narekujejo predvsem pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so manj zanimive, saj so donosi popravljeni za inflacijo mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala celotno 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih ostajajo privlačne, a nekoliko "utrujene" po rasti v preteklih nekaj letih. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Visoka vrednotenja, razvoju pandemije in negotova bodoča politika centralnih bank, narekujeta previdnost. Naložbe izven tehnološkega sektorja so privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju stajajo panoge energije, oskrbe in financ, deloma tudi industrije, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zanimiva, a vlagateljev tudi zaradi občasnega govora o reformah nekako ne prepričajo. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, ki pa po rasti vse bolj zaostaja za ZDA, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost.

 

Kitajska in s tem trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo ter grožnje z umikom kotacij delnic z ameriških borz sentiment vlagateljev izrazito negativen. Za dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi nižjih vrednotenj vseeno kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

Generali Investments

Komentar