Komentar dogajanja

12.1.2022 ob 12:25

Za nami je prvi teden leta 2022, ki na finančne trge bržkone prinaša marsikatere spremembe in veliko burnega dogajanja. Razvita gospodarstva se po dolgih letih spet soočajo s precej visoko inflacijo, centralne banke vse bolj namigujejo na konec obdobja ekstremno nizkih obrestnih mer in neskončnega dodajanja likvidnosti v finančni sistem. Temu primerno je bilo dogajanje zelo pestro že v začetku novega leta. Apple je prvi dan trgovanja v 2022, kot prvo podjetje na svetu, dosegel tržno kapitalizacijo tri bilijone dolarjev. Podatek postane fascinanten šele, ko ga postavimo v širši kontekst: trenutno so na svetu le štiri države z višjim letnim BDP (ZDA, Kitajska, Japonska in Nemčija), delnice Apple so mejo bilijona prvič presegle avgusta leta 2018, le dobre dve leti kasneje pa so torej že pri vrednosti treh bilijonov. Čeprav navedeni podatki kažejo na to, da so cene delnic visoke, pa malo podrobnejši pogled razkrije, da temeljijo v veliki meri na izjemnih fundamentih, saj je bilo razmerje med ceno in dobičkom na delnico podjetja (P/E ratio) skozi preteklost kar nekajkrat tudi višje. Če temu dodamo še dejstvo, da Apple (kot tudi ostali IT velikani) svoj portfelj in inovacije konstantno širi na različna nova področja (navidezna resničnost, avtonomna vožnja, zdravstvo itd.) lahko sklepamo, da prostora za rast še ne zmanjkuje. A dolgoročen trend navzgor na delniških trgih vedno spremljajo vmesne krize in korekcije.

 

V smeri korekcije se je nadaljeval tudi minuli teden. Ameriška centralna banka je v svojem rednem zasedanju spet bolj odkrito izrazila skrb glede visoke inflacije ob bližanju polne zaposlenosti v največjem svetovnem gospodarstvu ter nakazala na skorajšnji dvig cene denarja. Trg trenutno prvi dvig ključne obrestne mere za 0,25 % pričakuje že marca letos. To je sprožilo padec predvsem delnic iz tehnološkega sektorja, Nasdaq je samo v sredo izgubil več kot 3 % vrednosti. Veliko bolje so se odrezale delnice iz osnovne potrošnje, energetskega in finančnega sektorja, kateremu bi okolje višjih obrestnih mer seveda ustrezalo.

 

Čeprav je sredi minulega tedna po zasedanju Fed izgubljal tudi evropski delniški trg, pa so glavni indeksi veliko manj izpostavljeni tehnološkemu sektorju, ostali blizu rekordnih vrednosti. Tudi v evroobmočju glavna tema ostaja inflacija, ki je decembra s 5 % dosegla najvišji nivo od uvedbe skupne valute. K dvigu cen največ prispevata hrana in energija, ki je bila v primerjavi z decembrom 2020 dražja za 26 %. Čeprav se v prihodnjih mesecih pričakuje postopno ohlajanje inflacije, bo ta še kar nekaj časa vztrajala nad ciljnih 2 %.


Kitajski Evergrande je v svojem poročilu objavil, da so sklenjene prodajne pogodbe podjetja v 2021 padle kar za 38 %, a če je za njihove težave svet dobro vedel, je nova vprašanja glede kitajskega nepremičninskega trga odprla novica, da svojih rednih obveznosti do posojilodajalcev ni pravočasno poravnal Shimao, ki velja za enega bolj zdravih gradbenih podjetij v državi. Skoraj 30 % Kitajskega BDP je tako ali drugače povezanega z nepremičninskim sektorjem, zato bo to tudi v novem letu ostala pomembna tema na globalnih trgih.

 

Cena sodčka nafte se je minuli teden spet približala 7-letnemu vrhu, doseženem konec oktobra. Znova so zrasle tudi cene zemeljskega plina v Evropi, ki so sicer še daleč od rekordnih vrednosti doseženih v decembru, a zima je bila za zdaj relativno prizanesljiva, nižje temperature bi lahko hitro še zaostrile krizo v energetsko zelo odvisni Evropi. Dobave plina iz Rusije za zdaj ostajajo zelo nizke. Iz vrha EU zato letijo očitki o ustvarjanju krize v namen prisile v hitrejšo odobritev novozgrajenega severnega toka 2, ki še čaka na potrditev nemške in evropske birokracije. Politične igrice bodo z visokimi cenami energije plačali predvsem evropska podjetja in gospodinjstva. To se nazorno kaže v Veliki Britaniji, kjer nekatera manjša, energetsko intenzivna, podjetja že stežka odplačujejo vse višje stroške elektrike in ogrevanja.

 

Cene obveznic so ob vse bolj restriktivnih tonih centralnih bank še nekoliko padle, tako se zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice po dolgem času približuje pozitivni vrednosti, ameriške z enako ročnostjo pa so dosegle 1,8 % zahtevanega donosa.

 

Generali Investments

Komentar