Vse več je znakov za višjo ceno nafte

11.1.2022 ob 12:30

Cena nafte se je v preteklem letu silovito povečala in je v povprečju znašala več kot 70 dolarjev za sod surove nafte brent. To je nominalno gledano najvišja cena od leta 2018. Razlog gre na eni strani iskati v izjemno močnem povpraševanju zaradi visoke svetovne gospodarske rasti, na ponudbeni strani pa je prišlo do ozkega grla. Države proizvajalke niso mogle v tako kratkem času povečati črpanja, kar je privedlo do primanjkljaja na ponudbeni strani. Hkrati so se tudi drastično zmanjševale svetovne zaloge nafte, ki so tudi trenutno zelo nizko in celo pod petletnim povprečjem.

 

Kljub temu da je cena nafte v letu 2021 v glavnem rasla, so bila tri obdobja, ko je cena padala, povezana pa so bila s pandemijo covida-19. Prvi padec nafte beležimo v marcu, ko je naraslo število okužb s covidom-19, najbolj v Evropi in Indiji. Drugi padec se je zgodil avgusta, ko se je pojavila virusna različica delta ter s tem bojazen pred zapiranjem gospodarstev. Tretjega smo zaznali 26. novembra, ko je svetovna zdravstvena organizacija naznanila novo različico omikron.

 

V prvih dveh mesecih leta 2021 se je vrednost nafte zvišala s 50 na 70 dolarjev za sod – predvsem po zaslugi vse višjih pričakovanj na trgu, da bo zaradi dostopnosti cepiva narasla potreba po nafti. Cena je torej rasla na krilih optimizma zaradi cepljenja, zaradi vse nižje brezposelnosti, vse večje proizvodnje in ne nazadnje odpiranja storitvenih dejavnosti, ki so bile dolgo v krču.

Poraba nafte v ZDA je skoraj na ravni izpred pandemije, glede na nadaljnjo rast tako ameriškega kot tudi svetovnega gospodarstva pa pričakujemo, da se bo cena nafte v letošnjem letu še nekoliko zvišala zaradi višjega povpraševanja ter na drugi strani naftnega ravnanja kartela Opec, ki najverjetneje ne bo drastično zviševal ponudbe, saj mu zelo ustreza politika višjih cen.

 

V preteklih dneh je Opec napovedal, da bo v februarju zvišal proizvodnjo nafte za 400.000 sodov na dan. Trg je ostal skeptičen, saj so države proizvajalke omejene s ponudbo, predvsem zaradi manjšega investiranja v infrastrukturo črpanja nafte v zadnjih letih. Do zanemarjanja vlaganj je prišlo, ker je bila cena nafte zelo nizka, zdaj pa enostavno nimajo zmogljivosti za povečanje proizvodnje.

 

Na višjo ceno nafte vplivajo geopolitična tveganja, kot so napetosti med Ukrajino in Rusijo (grožnja morebitne invazije) ter med ZDA in Kitajsko. K negotovosti pripomorejo tudi pogovori z Iranom glede novega dogovora o jedrskem programu.

 

Pandemija se glede na obnašanje cene nafte nekako končuje oziroma vlagateljev na kapitalskih trgih pretirano ne skrbi več. Različica omikron je očitno manj nevarna, kar se kaže v nižji stopnji hospitalizacije, to pa je dodatni razlog za rast cene nafte. Ljudje bodo vse več potovali, bodisi poslovno bodisi kot turisti, kar bo ustvarilo pritisk na strani povpraševanja. Prav mogoče je, da bo cena nafte v letu 2022 presegla magično mejo stotih dolarjev za sod.

 

Mitja Baša, Triglav Skladi

 

Komentar