Inflacija, korekcija, Trump, Xi Jinping, Putin, Sirija, Zuckerberg … odboj?

13.4.2018 ob 15:55

V naslovu se na zelo poenostavljen način vidi zaporedje dogajanj, ki so zaznamovala kapitalske trge od konca januarja letošnjega leta, vsaj do treh pikic. Seveda nas vse zanima tisti del, ki sledi trem pikam, kajti vse pred tem se je že zgodilo in vlagatelji na kapitalskih trgih so večino dogodkov že vračunali v cene delnic. In ker je življenje takšno, da je pomembno vedeti, na kakšen način smo prišli do tod, če želimo uspešno nadaljevati pot.

 

Zato najprej malo osvežimo spomin, kaj vse se je dogajalo v letošnjem letu. Na podlagi spodbudnih makroekonomskih podatkov in nedavno sprejete davčne reforme v ZDA smo v novo leto vstopili optimistično razpoloženi. Podjetja so objavljala odlične rezultate in zelo smele napovedi za leto 2018. Strahu na trgih ni bilo zaznati in kapitalski trgi so se temu primerno odzvali ter do konca januarja na globalni ravni v povprečju pridobili 4 odstotke v evrih.

 

Ker so trgi rasli vse od začetka leta 2016, ko je bila zadnja korekcija, so bila čedalje pogostejša vprašanja, kaj bi lahko povzročilo naslednjo korekcijo. Veliko jih je menilo, da bi to lahko bila povečana inflacijska pričakovanja. V začetku februarja je kot "strela z jasnega" kapitalske trge pretresel podatek o rasti plač v ZDA, ki bi bil lahko začetek večjih inflacijskih pritiskov. Višja inflacija s seboj prinese tudi višje obrestne mere in višji strošek kapitala. Posledično pa tudi nižje marže in temu primerno nižji čisti dobiček. V tednu, ki je sledil objavi, smo videli dnevne premike na borzah v naslednjem zaporedju: –2 odstotka, –4 odstotke, +2 odstotka, –4 odstotke. Nihajnost trgov je poskočila za 5-krat in v enem tednu so delniški trgi izgubili 8 odstotkov. Začeli smo govoriti o korekciji. Običajno je ob takšnih dogodkih čas, da se "na novo preštejemo". To pomeni, da v analizah upoštevamo nova dejstva in ponovno ocenimo, kakšen je najbolj verjeten scenarij za naprej. Makroekonomska slika je bila še vedno optimistična in dejansko je bila edina razlika pri ocenah ta, da bo ameriški FED po vsej verjetnosti nekoliko povečal amplitudo dvigovanja obrestne mere. Zaradi povečanega strahu in višje nihajnosti smo pričakovali nekoliko daljše obdobje negotovosti na trgih, ki se bodo odločneje odzivali na različne informacije, kot smo bili temu priča v zadnjih dveh letih.

 

Po prvem padcu so trgi pridobili 5 odstotkov in nihajnost se je temu primerno zmanjšala, čeprav je bila še vedno nadpovprečna, kar običajno nakazuje, da korekcije še ni konec. Nato sta na sceno stopila ameriški in kitajski predsednik z zaostreno retoriko o carinah. Odziv na delniških trgih je bil –6 odstotkov, kar pomeni, da je večina delniških trgov razvitih držav od vrha konec januarja izgubila več kot 10 odstotkov. Tokratni padec se je zgodil ob nižji nihajnosti, kar je običajno znak, da smo že blizu konca korekcije. In če pogledamo zadnje štiri korekcije, ki so se zgodile v trenutnem borznem ciklu (leta 2010, 2011, 2015, 2016), lahko ugotovimo, da so v povprečju trajale 58 dni, delniški trgi pa so v tem času v povprečju izgubili okoli 14 odstotkov.

Pretekle štiri korekcije imajo s trenutno veliko skupnih točk, kot je povečanje nihajnosti ob začetku, razlog za korekcijo je bil vedno nepričakovan, makroekonomska slika pa je bila na zdravih temeljih in brez resnih opozoril o skorajšnji recesiji.

 

V zadnjem času nekaj dodatnega tveganja na trge vnašajo še razmere v Rusiji, Siriji in konec koncev tudi škandal z zlorabo facebookovih uporabnikov. Dejstvo pa je, da se razmere na kapitalskih trgih umirjajo in počasi bo vsa pozornost usmerjena v objave poslovnih rezultatov, ki se zares začnejo danes, ko poslovne rezultate objavljajo tri izmed največjih bank, in nadaljujejo naslednji teden s farmacevti in največjimi industrijskimi ter tehnološkimi podjetji. Ob vseh nejasnostih na trgih so običajno dokončni katalizator poslovni rezultati in tudi tokrat bo verjetno tako. Če bodo rezultati v skladu s pričakovanji, lahko pričakujemo pozitiven trend. V nasprotnem primeru pa bomo počakali do poletja na objavo rezultatov drugega četrtletja.

 

Izidor Jerman, ALTA Skladi

 

Komentar