Inflacija v evrskem območju je trenutno ravno pod dvema odstotkoma, kar je za ECB optimalna raven. Na krilih rasti energentov se je tako maja dvignila na 1,9 odstotka, potem ko je še aprila znašala zgolj 1,2 odstotka. Pri tem je treba dodati, da je rast plač v prvem kvartalu letos znašala prav tako 1,9 odstotka. Prav rast plač je za nadaljnje inflacijske obete velikega pomena, saj vpliva na rast proizvodnih cen. Pomembno je poudariti, da je tudi na drugi strani Atlantika, v ZDA, inflacija maja na letni ravni zrasla kar za 2,5 odstotka. Glavna naloga ECB pa je predvsem cenovna stabilnost in ne tudi, kot v primeru ameriškega Feda, gospodarska rast. Zaradi vsega tega ni nič presenetljivega, da je glavni ekonomist ECB Praet povedal, da bo ECB že naslednji teden razpravljala o končnem datumu ukinitve odkupov obveznic.

 

Investitorji so tako dobili opozorilo, da sploh ni izključen hitrejši scenarij dvigovanja obrestnih mer, v nasprotju s pričakovanji investitorjev. ECB z usmerjeno komunikacijo pripravlja trge, da bi lažje sprejeli obrat v monetarni politiki in z večanjem predvidljivosti zmanjšuje posledično volatilnost trgov. Večina evropskih obveznic je tako doživela porast donosov do dospetja, sploh periferne države z Italijo na čelu, kjer je v petek donos do dospetja za desetletno obveznico spet presegel 3 odstotke.

 

Sicer pa so delniški trgi v petek bolj odreagirali na srečanje razvitih držav G7 v Kanadi, ki bi ga lahko poimenovali ZDA proti ostalim. Za trge je zelo pomembno, kaj lahko prinesejo ameriške težnje po protekcionizmu, ki dokazano zavirajo svetovno gospodarsko rast. Prav zaradi tega se je večina trgov obarvala v rdeče, razumljivo najbolj nemški indeks DAX30 v višini poldrugega odstotka. Prav Nemčija kot najbolj izvozno usmerjeno gospodarstvo lahko zaradi uvedbe carin največ izgubi.

 

Radivoj Pregelj, Triglav Skladi