Musk v gverilsko proizvodnjo, Trump v nove grožnje

6.7.2018 ob 13:35

 

Delniški indeksi so v zadnjem tednu dni nekoliko nadoknadili izgube iz druge polovice junija, ko so grožnje s trgovinskimi vojnami med ZDA in preostankom sveta močno zatresle tla pod nogami investitorjev. Po 8-odstotnem padcu je nemški indeks Dax 30 teden dni zaključil z dobrim triodstotnim dvigom vrednosti. Glavni katalizator rasti je bila v četrtek razkrita novica, da je prišlo med ZDA in Evropo do tihega dogovora glede prodaje vozil iz Evrope v ZDA, v katerem naj bi bila ta izvzeta iz načrta dodatnih tarif. Podobno, vendar občutno manj volatilno sliko smo spremljali na ameriškem indeksu S&P 500. Ta je v drugi polovici junija upadel za dobre tri odstotke, nato pa v prvih dneh julija pridobil dober odstotek vrednosti. Zanimivo je, da smo v tem obdobju prav tako spremljali upad vrednosti žlahtnih kovin. Zlato je izgubilo ob upadu delniških indeksov slabih pet odstotkov vrednosti, srebro pa kar osem odstotkov. Podatek o upadu vrednosti je zanimiv zato, ker v omenjenem obdobju ameriški dolar ni zabeležil vidnejšega premika vrednosti (–0,9 odstotka), hkrati pa smo v zadnjem mesecu dni z različnih delov sveta prejeli novice o pojavu opaznejše inflacije, ki jo je primarno sprožila višja cena nafte in krepitev potrošne moči prebivalstva. Zlato in druge žlahtne kovine namreč predstavljajo naložbeni razred, ki se ga običajno poslužijo vlagatelji z namenom obvarovanja pred erodiranjem vrednosti premoženja ob višanju inflacije oziroma času političnih pretresov (trgovinske vojne med ZDA, Kitajsko in EU).

 

Na podjetniškem parketu je zadnji mesec dni v soju žarometov poslovanje družbe Tesla Motors. Po objavi novice, da bodo pri družbi ugasnili večji del poslovalnic hčerinskega podjetja SolarCity in odpustili okoli 9 odstotkov delovne sile, je nato sledil šok s postavitvijo "zasilne" proizvodne linije vozil model 3 kar na parkirišču pred glavno tovarno pod velikanskim šotorom. Gre za pravo »partizansko akcijo« vodilnega moža Tesle Elona Muska, da drži obljubo o proizvodnji 5000 enot modela 3 do konca meseca junija. Tesla naj bi število 5000 enot tudi dosegla, vendar je vprašanje, za kakšno ceno.

 

Analitiki opozarjajo predvsem na dve večji težavi. Prva je nekoliko kreativno računovodstvo, saj naj bi pri Tesli mejnik 5000 vozil na teden dosegli s pomočjo napol končanih vozil iz tedna pred tem, druga večja skrb pa je opustitev enega izmed pomembnejših varnostnih testov, ki ga ob koncu izdelave v industriji prestane prav vsako vozilo. Kako je s testom, pri Tesli uradno še niso pojasnili, zagotavljajo pa, da je prav vsako vozilo temeljito testirano. Poznavalci proizvodnje vozil opozarjajo, da je praksa Tesle zagotovo nenavadna, predvsem pa lahko prinese Tesli obilico težav z možnimi odpoklici vozil v prihodnosti, ko bodo omenjena vozila za seboj imela nekaj 10.000 kilometrov. Po objavi novice o ukinitvi pomembnega testa so delnice družbe Tesla v dveh trgovalnih dneh izgubile dobrih 13 odstotkov vrednosti.

 

Andraž Antonič, Alta Invest

Komentar