Prvi polčas svetovnega borznega prvenstva je za nami

2.7.2018 ob 12:35

Zadnji dan prvega polletja se je na evropskih in azijskih borzah začel s pozitivno noto, kot povod pa je služil evropski dogovor o hitrejšem reševanju migrantske krize. Številke za prvo polletje (podatki še ne zajemajo vseh tečajev na 29. junija) kažejo v povprečju na anemično rast svetovnih borznih indeksov, pri čemer so kratko potegnile predvsem posamezne države trgov v razvoju. Indeksi malih podjetij so imeli precej višjo rast od indeksov podjetij z večjimi tržnimi kapitalizacijami. Svetovni borzni indeks S&P Global 1200 je pridobil okoli 2 odstotka, če ga preračunamo v evre, v dolarski vrednosti pa je izgubil 1,5 odstotka. Evro je precej upadel v primerjavi z dolarjem in jenom. Od pomembnejših razvitih borz so se najbolje odrezale ZDA (indeks S&P 500) z okoli 6-odstotnim donosom, Japonska (Nikkei 225) s 3-odstotnim donosom, evropski trgi (S&P Europe 350) pa so ostali potopljeni v negativnem območju pri –2 odstotka. Razveseljivo je, da se je trend obrnil na pozitivno stran v drugem četrtletju, ko je imela večina razvitih trgov lepe stopnje rasti, borze trgov v razvoju pa so bile žal deležne drugačne usode. Notranjepolitični dogodki so v prvi polovici leta sklestili tečaje v Turčiji (–28 odstotkov) in Braziliji (–17), grožnje s trgovinskimi vojnami ter dvigovanje obrestnih mer v ZDA so vplivali na padec kitajskih delnic (indeks CSI 300), ki so izgubile 13 odstotkov, v negativnem območju pa so se zaradi enakih razlogov znašle tudi mnoge druge države trgov v razvoju.

 

Iz Kitajske prihaja eden odmevnejših dogodkov tega tedna – javna ponudba delnic kitajskega podjetja Xiaomi, ki bo začelo kotirati na borzi v Hongkongu čez dober teden dni. Po podatkih Mednarodne podatkovne korporacije (IDC) Xiaomi zaseda že četrto mesto na lestvici največjih proizvajalcev mobilnih telefonov na svetu po številu prodanih telefonov. V prvem četrtletju letos so prodali 27,8 milijona pametnih telefonov in povečali svetovni tržni delež na 8,4 odstotka (s 4,3 odstotka v enakem obdobju lani). Negativni sentiment na kitajski borzi jim ni šel najbolj na roko, saj naj bi zbrali "le" 4,7 milijarde dolarjev pri spodnjem razponu cene (17 HKD za delnico).

Od preostalih alternativnih naložb je v letošnjem letu najvišjo rast dosegala cena surove nafte (WTI +25 odstotka, brent +21). Če nismo bili investitorji v črno zlato, smo potrošniki spremembo občutili kot izgubo zaradi podražitev. Cene železove rude in industrijskih kovin so v prvem polletju večinoma upadle, brez večjih sprememb pa so bili donosi obvezniških indeksov.

 

Trgi v razvoju bodo do konca letošnjega leta težko ulovili nakopičeni zaostanek za razvitimi trgi. Po drugi strani pa razlike v donosnostih med posamičnimi razvitimi borzami niso tako velike, da bi že lahko govorili o zmagovalcih ali poražencih letošnjega leta. Vrh lestvice je še dosegljiv, borzna tekma pa se nadaljuje.

 

Sašo Ivanovič, Triglav skladi

Komentar