Napenjanje mišic v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko

29.6.2018 ob 14:15

Stopnjevanje ne bi bilo dobro ne za svetovno gospodarstvo ne za delniške trge. Zadnja špekulacija, ki je rahlo zamajala trge, je bila, da bo ameriška administracija omejila kitajske naložbe v ameriška podjetja in startupe, hkrati naj bi prepovedala tudi izvoz tehnoloških izdelkov in storitev na Kitajsko, vse z namenom zaščite domače tehnologije, intelektualne lastnine in nacionalne varnosti. Takšna odločitev bi imela zelo negativne dolgoročne posledice za gospodarske odnose med ZDA in Kitajsko. Samo letos so kitajska podjetja vložila za 1,6 milijarde dolarjev v ameriška sredstva, kar je 80 odstotkov manj kot lani, medtem ko so Kitajci povečali investicije v evropska podjetja za 39 odstotkov, na 45,1 milijarde dolarjev. Del kitajskega kapitala se torej občutno seli v Evropo.

 

V sredo je Trump le napovedal zmeren pristop k omejitvi kitajskih naložb v ZDA in zavrnil bolj agresivne predloge. Tako bo vseeno uporabil obstoječi nacionalni sistem za pregled varnosti in dal večjo vlogo odboru za tuje naložbe (CFIUS), ki bo še naprej, kot v preteklosti, preučeval tuje investicije z vidika morebitnih groženj varnosti ZDA. Samo zaradi bojazni uporabe agresivnih omejitev je bil najbolj na udaru tehnološki sektor, ki je v štirih trgovalnih dneh izgubil skoraj 3 odstotke.

 

Po drugi strani pa imamo spet opravka s cenami nafte preko 70 dolarjev za sod. Članice naftnega kartela OPEC so na zadnjem zasedanju pričakovano napovedale dvig proizvodnje nafte v začetku julija. Proizvodnjo nameravajo povečati nominalno za okoli milijon sodov na dan. Vendar nekatere povečanja proizvodnje ne bodo zmogle, kar dejansko pomeni, da se bo proizvodnja povečala za okoli 600.000 do 800.000 sodov na dan. Rusija si je pred zasedanjem želela konkretnejši dvig, za poldrugi milijon sodov na dan.

 

Julijska povečana produkcija pa ne bo privedla do presežne količine nafte na trgu in padca cen nafte. OPEC je danes v nekoliko drugačnem položaju kot pred dvema letoma, ko so se odločali za omejevanje proizvodnje in posledično zvišanje cene nafte. Zaradi pešajoče proizvodnje v Venezueli in uvedbe sankcij proti Iranu, ki naj bi začele veljati novembra, se soočajo s tveganjem, da se lahko zgodi korenita rast cene nafte, ki jo želijo s povečano proizvodnjo ublažiti. V ZDA se medtem na najbolj rastočem naftnem polju v permskem bazenu pojavlja ozko grlo v infrastrukturi, zato so vsaj kratkoročno možnosti nadaljnje rasti proizvodnje nafte omejene. S takšnimi razmerami lahko vidimo močnejši poskok nafte preko 80 in celo 85 dolarjev za sod.

 

Delniški optimizem vseeno ostaja, saj so makroekonomske slike gospodarstev še naprej dobre, pričakuje se še nadaljnja rast dobičkov v nadaljevanju leta. Menimo, da so zaostrovanja v trgovinski vojni le retorika in napenjanje mišic ter izhodišča za nadaljnja pogajanja in da se bodo razmere slej ko prej umirile, trgi pa bi lahko nadaljevali s pozitivnim trendom rasti.

 

Miha Mihalj, ALTA Skladi

Komentar