Za Furs črno na belem, za vlagatelje veliko sivine

Finančna uprava Republike Slovenije je pripravila predlog obdavčitve virtualnih (kripto) valut. Predlog se nanaša le na fizične osebe. Po njihovem predlogu, bi uvedli dva načina obdavčitve. Obdavčeno bi bilo vsako unovčenje kriptovalut, torej vsaka prodaja v fiat valute (EUR, USD…). Tu se postavlja vprašanje t.i. stabilnih kriptovalut (USDT, USDC,…). Hkrati bi bil obdavčen tudi nakup stvari s kriptovalutami. Vlagatelji bi ob prodaji lahko izbirali med pavšalno obdavčitvijo v višini 10% ali obdavčitvijo dobička v višini 25%. Možno je tudi koriščenje izgub, a je v tem primeru potrebno dokazati vse transakcije. Hkrati bi po predlogu FURS prag za obdavčitev znašal 15.000 evrov v koledarskem letu, kar pomeni, da v kolikor vlagatelj v koledarskem letu unovči za manj kot 15.000 evrov kriptovalut, na te transakcije ne plača nobenega davka, hkrati pa mu teh transakcij niti ni potrebno prijaviti.

 

Hiter izračun pokaže, da bi vlagatelj, ki je v septembru 2020 kupil 1 bitcoin v vrednosti 10.000€ in ga prodal v septembru letos pri ceni 40.000€, v primeru pavšalne obdavčitve plačal 4.000€ davka, v primeru obdavčitve dobička s 25% odstotki pa bi ta vlagatelj plačal 7.500€ davka.

 

Da je predlog FURS-a korak v pravo smer, smo mnenja prav vsi, saj naložbe v kriptovalute v zadnjih letih predstavljajo znaten del portfeljev vlagateljev, nejasnosti pa je veliko. Vlagatelji, v katerikoli naložbeni razred, si želijo jasnih pravil na področju vlaganja, saj le tako lahko vnaprej predvidijo, kaj lahko pričakujemo ob realizaciji dobička iz naše naložbe. Menimo tudi, da je vzpostavitev praga, pod katerim transakcij ni potrebno niti prijaviti, niti na njih ni potrebno plačati nobenega davka, smiselna, saj malim vlagateljem še naprej omogoča trgovanje brez prijavljanja davčnih obveznosti. Hkrati je pavšalna obdavčitev smiselna, saj vlagateljem omogoča, da svoje davčne obveznosti opravijo brez birokratskih zapletov, ki jih lahko predstavlja dokazovanje vseh transakcij. Jasno pa je, da mora obstajati tudi možnost, da vlagatelji plačajo davke le na ustvarjen dobiček in da se pri tem izračunu upoštevajo tudi morebitne ustvarjene izgube. Hkrati pozdravljamo namero, da menjave kripto kovancev med seboj ne predstavljajo davčnega dogodka in jih zato ni potrebno prijavljati in plačevati davka.

 

A predlog prinaša tudi velike izzive. Prvi izmed njih se nanaša na vprašanje, ali bodo obdavčena le izplačila, ki jih vlagatelj prejeme na TRR ali tudi sredstva, ki jih ima vlagatelj na kripto borzah. V prvem primeru se tako pojavlja vprašanje, kako bo FURS vedel ali gre pri določenem izplačilu na TRR za izplačilo iz naslova kriptovalut. Obstaja sicer možnost, da bi FURS pridobil seznam vseh kripto borz, ki omogočajo prehod med kripto in fiat valutami. V drugem primeru pa poleg prej omenjenega, izziv predstavlja tudi pridobivanje podatkov iz borz (menjalnic), predvsem tistih zunaj EU. Zdi se nam bolj verjetno, da bo sistem deloval po principu samoprijave, kjer je dolžnost vlagatelja, da take transakcije prijavi, prava kontrola FURS-a pa bo zelo otežena.

 

Nerešeno ostaja tudi vprašanje t.i. stabilnih kovancev, ki predstavljajo kriptovalute, vezane na vrednost fiat valut in tako lahko predstavljajo dobro alternativo fiat valutam, brez, da zapuščamo kripto svet. Vprašanje, ki se pojavlja je, ali bi lahko menjavo drugih kriptovalut v te stabilne kovance smatrali za realizacijo dobička kljub temu, da nismo izstopili iz kripto sveta.

 

Svojevrsten izziv pri dokazovanju transakcij predstavlja tudi trgovanje na decentraliziranih borzah (menjalnicah) in uporaba različnih DeFi (Decentralizirane finance) platform, kjer identifikacija vlagatelja ni vezana na osebo, marveč je vezana na lastništvo zasebnih ključev za dostop do kripto denarnic. To pomeni, da lastništvo denarnice lahko njen lastnik FURS-u dokaže le tako, da se v denarnico prijavi ob prisotnosti uslužbenca FURS, pa še v tem primeru ni nujno, da so sredstva na denarnici pred vstopom v kripto svet res izvirala iz njegovega TRR-ja. Različne DeFi platforme in tudi vedno več kripto borz hkrati vlagateljem omogočajo, da na svoja kripto sredstva, ki jih imajo na teh platformah dobivajo določene zaslužke s pomočjo orodij kot je "staking", "lending" itd., kar naredi obdavčitev teh dobičkov še toliko bolj kompleksno, saj je zaradi narave teh platform težko dokazovati, koliko je bilo vloženo in koliko znašajo ti dobički. Podoben problem se pojavlja tudi v primeru borz, ki vlagateljem dajejo nagrade za držanje ("hodl") določenih kriptovalut na teh platformah.

 

Hkrati se je z razmahom vlaganja v kriptovalute pojavilo tudi veliko izvedenih finančnih instrumentov, ki imajo podlago v kripto svetu. Vse od terminskih pogodb, opcij, do instrumentov, ki se z določenim multiplikatorjem premikajo s kriptovaluto, katera predstavlja osnovo tega instrumenta. Taki instrumenti že obstajajo tudi v klasičnem finančnem svetu in so obdavčeni kot izvedeni finančni instrumenti, a tukaj nastane težava, saj dokler ni jasna obdavčitev kriptovalut, na katere so ti instrumenti vezani in ne moremo postaviti jasne definicije obdavčitve teh vrst izvedenih finančnih instrumentov.

 

Vprašanje, ki ga bo prav tako potrebno nasloviti so t.i. "Air Drop" kriptovalute. Gre namreč za valute, ki jih kot nagrado za držanje neke druge valute ali kot nagrado za uporabo določene storitve/borze dobijo vlagatelji. Tu se pojavlja vprašanje, kaj se bo smatralo kot nakupna cena teh valut in kaj kot dobiček.

 

Menimo tudi, da je stopnja obdavčitve, v primeru pavšalne obdavčitve, previsoka, saj je za vlagatelja pavšalna obdavčitev smiselna šele, ko ustvari več kot 40% dobička na svoj vloženi kapital. V primeru manjšega dobička se mu bolj splača plačati 25% davek od dobička. Tako menimo, da bi bila bolj primerna stopnja pavšalne obdavčitve pri 5%. V tem primeru, bi se vlagateljem tako obdavčitev splačalo izbrati že ob več kot 20% dobičku. Menimo tudi, da bi nižja davčna stopnja prinesla manj spodbude za zakrivanje kripto dobičkov in izplačil. Poznavalci finančnega področja vemo, da višje davčne stopnje prinašajo tveganje za beg kapitala. V primeru kriptovalut je to tveganje še toliko večje, saj je zelo enostavno prenesti svoje kripto imetje izven matične države in ga uporabljati kjer koli po svetu. Zaradi napisanega, mora biti zakonodajalec zelo previden pri izbiri višine davčne stopnje in kako se davčna osnova opredeli.

 

Za mnenje smo vprašali tudi strokovnjaka s področja davkov, g. Dušana Jeraja, partnerja v podjetju iConsult, ki je takole strnil svoje razmišljanje: "Zaradi vseh, do sedaj nerešenih dilem glede obdavčitve kriptovalut, menim, da je predlog Furs-a dober, saj pomeni korak naprej pri ureditvi tega področja (predvsem z vidika predvidljivosti za vlagatelje). Treba se je namreč zavedati vsaj dveh situacij. Namreč obdavčitev večine posameznikov brez sprejema tega predloga, bi bila verjetno precej višja in bolj zapletena, postavitev novega (bolj kompleksnega) sistema obdavčitve, ki bi rešil vse zagate, pa bi vzela preveč časa. Seveda je potrebno počakati na predlog besedila zakona. Predvsem pa bo zanimivo vprašanje, kako bo zakon uredil pristop k obdavčitvi za že realizirane posle in ali bo posameznikom omogočil (samo)prijavo teh dohodkov in njihovo obdavčitev po novi zakonodaji."

 

Ob podrobni analizi predloga menimo, da je predlog, ki so ga pripravili na FURS-u korak v pravo smer. Bo pa potreboval še kar nekaj izboljšav in bolj podrobnih definicij, da bo lahko zares zaživel v praksi in s tem razjasnil obdavčitev na področju kriptovalut. Vse to pa zahteva, da se zakonodajalec pri pripravi zakonodaje poslužuje strokovnjakov iz kripto sveta, saj se bojimo, da bodo zakon spet spisali pavšalni poznavalci kriptovalut in ljudje, ki nikoli niso imeli zares pravega stika s tem virtualnim svetom.

 

Za vsa vprašanja in ostale zadeve v zvezi s kriptovalutami, se lahko obrnete na nas, preko info@individa-partnerji.si ali številke 0590 81 460.

 

 

Avtorja: Daniel Gregorič, upravljavec premoženja in direktor podjetja INDIVIDA & Partnerji

           Anže Šarabon, vodja alternativnih naložb in kriptovalut v podjetju TITANIUM DIRECT d.o.o.,                                   www.titaniumfunds.net 

Komentar