Alternativne naložbe izpodrivajo tradicionalne?

Alternativne naložbe že dolgo niso več na voljo le bolj premožnim. Lahko so dobro dopolnilo našemu portfelju saj ga lahko zavarujejo pred večjimi padci ter prinesejo višjo povprečno donosnost.

 

Ko govorimo o alternativnih naložbah, govorimo o naložbah, ki praviloma ne spadajo med tradicionalne naložbene tipe kot so delnice, obveznice in denar. To so hedge skladi, nepremičnine, surovine, žlahtne kovine, zbirateljski predmeti, skladi privatnega kapitala, kriptovalute in še kaj bi se našlo. Njihova priljubljenost izhaja predvsem iz njihove nizke korelacije z gibanjem standardnih tipov naložb. Pravilno sestavljen portfelj naj bi tako imel približno 20 odstotkov vseh sredstev v alternativnih naložbah.

 

7 resnic o alternativnih naložbah

 

  • Kjučna naloga alternativnih naložb je zmanjšanje volatilnosti (nihajnosti) naložbenega portfelja.
  • Alternativa omogoča drugačen pristop k vlaganju z različnimi naložbenimi možnostmi.
  • Vlaganje v le eno alternativno naložbo lahko zagotovi določene prednosti, ne pa želene razpršitve.
  • Likvidnost varira med različnimi alternativami, vlagatelju pa je na voljo tudi sekundarni trg za prodajo in nakup teh naložb.
  • V zadnjih letih so se vstopni pragi v alternativne naložbe običajno znižali in posledično postali dostopnejši večji množici vlagateljev.
  • Številne alternative so utrpele manjše izgube v letih 2001 in 2008 kot delniške naložbe.
  • Stroški alternativnih strategij so različni, vseeno pa pogosto nižji od stroškov klasičnih vzajemnih skladov.

 

Slovenci vedno bolj za alternativo

 

Slovenski vlagatelji predvsem zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj alternativne naložbe smatrajo kot varno in donosno naložbo. Dobra stran pa je ta, da se večina odloča za manjše zneske s katerimi vstopajo v take naložbe.

 

Svetovni trend je izrazit, saj te naložbe dosegajo 12 do 13-odstotni delež v portfelju. Pri nas torej kar precej zaostajamo za svetovnim povprečjem z vidika izpostavljenosti in razvoja trga tovrstnih naložb. Vendar pa v finančni industriji opažamo, da so se v zadnjih letih vlagatelji opogumili in niso več tako zadržani pri izpostavljanju svojega portfelja alternativi. Sploh v zadnjem letu dni, ko je razmah kriptovalut in ICO projektov preplavil tudi našo deželo in je ogromno Slovencev pristopilo k eni ali drugi naložbi, pogosto pa kar k obema. Seveda je želja po neverjetni donosnosti in posledično hitremu zaslužku naredila svoje.

 

Različne rešitve za različne okuse

 

  • Depozit za fizične osebe z državnim jamstvom do 100.000 evrov je, sodeč po ocenah bonitetnih agencij, vse varnejša naložba.
     
  • Delnice v svetu močno rastejo vse od leta 2009 in bodo na krilih močne in usklajene gospodarske rasti verjetno zmerno rasle tudi v letošnjem letu.
     
  • Obveznice ponujajo minimalno donosnost, pa še to le zelo dolgoročne. Že manjši dvig ravni obrestnih mer povzroči negativen donos te naložbe. Močna gospodarska rast v kombinaciji z rekordno nizko brezposelnostjo in napoved ECB govorijo v prid dvigu splošne ravni obrestnih mer v letu 2018. To močno napeljuje v smeri pričakovane negativne donosnosti obvezniških naložb v tem letu.
     
  • Zlato deluje kot zaščita v negotovih časih. Če bi se cene svetovnih delnic povišale, bi lahko prispevale k pospeševanju stopnje inflacije, kar bi povzročilo zvišanje cen zlata in če bi se cene delnic znižale, bi lahko zlato dobilo večjo vrednost.
     
  • Nepremičnine so spet najbolj priljubljena naložba Slovencev. Rast cen v zadnjem letu in pomanjkanje novih stanovanj sta ob ugodnih stanovanjskih posojilih, rasti plač in močnemu nižanju brezposelnosti dodatna argumenta za napoved po dodatni solidni podražitvi rabljenih nepremičnin v letošnjem letu.
     
  • Kriptovalute ostajajo ena najbolj špekulativnih naložb. Na eni strani imamo visoke donose, po drugi strani pa močno tvegamo izgubo vloženih sredstev. Priporočen nakup je še vedno 5 do 10 odstotkov vrednosti celotnega portfelja.

 

Glede na trende na slovenskem trgu in dejstvu, da zaostajamo za svetovnimi trgi, se alternativnim naložbam pri nas obetajo vedno boljši časi. Daleč največji porast se pričakuje v kripto svetu in trgu nepremičnin. Slovenci radi kupujemo tudi žlahtne kovine, še posebej zlato in srebro. Pri nas je še vedno preveč sredstev v depozitih, podatek za oktober 2017 pravi, da je v depozitih celo 17 milijard evrov.

 

Če se tako vrnem nazaj na naslovno vprašanje, ali alternativne naložbe izpodrivajo tradicionalne, lahko za Slovenijo rečemo, da temu (še) ni tako, se pa z njimi precej spogledujemo. Svetovni trend se širi v različne alternative in vsako leto je teh vedno več. Ko potegnemo črto, ugotovimo, da smo v bolj tradicionalnih družbah seveda tudi bolj zadržani pri vlaganju v take naložbe, smo pa tudi z vsako menjavo generacije bolj drzni. Zlato pravilo investiranja pa še vedno velja - sredstva razpršiti, nekoliko tudi tvegati in čustva pustiti zunaj naložbenega portfelja.

Tilen Intihar
Osebni finančni svetovalec
Komentar