ALTA HIGH YIELD BOND
VEP na dan 14. 08. 2019
Sprememba VEP na dan
14. 08. 2019
1 leto
3 leta
5 letna
Kategorija tveganja in donosnost
NIŽJE TVEGANJE VIŠJE TVEGANJE
Potencialno nižji donos Potencialno višji donos
Prikaz od:
do:
Tip prikaza: Placeholder

Naložbena politika sklada

ALTA HIGH YIELD BOND je obvezniški podsklad, ki ima najmanj 80 % sredstev naloženih v obveznice in druge oblike olastninjenega dolga. Glede na razmere na trgu vrednostnih papirjev podsklad prilagaja svoje naložbe v obveznice po kriterijih: izpostavljenosti kreditnemu tveganju, valuti, trgom v razvoju ter obrestni meri. Naložbe v druge odprte investicijske sklade (ciljne sklade) lahko skupaj predstavljajo največ 10 % vrednosti sredstev podsklada. Naložbeni cilj podsklada je doseganje dolgoročne rasti vrednosti sredstev z aktivnim upravljanjem s tveganji.

Zakaj ALTA HIGH YIELD BOND?

Sklad investira v visokodonosne obveznice, ki jih izdajajo države, javne in zasebne družbe ter imajo povprečno bonitetno oceno BB+/Ba1 ali nižjo. Združujejo najboljše lastnosti delnic in obveznic: potencial donosnosti prvih ob zgolj malenkost višjem tveganju od tradicionalnih obveznic.

Struktura sklada po vrsti naložb

Obveznice

88,54%

Instrumenti denarnega trga 5,38%
Investicijski kuponi

2,87%

Depoziti 0%

Sintetični kazalnik tveganja

  Nizka do srednja nihajnost - Državne, podjetniške obveznice

 

Obvezniški vzajemni skladi, ki so v preteklosti beležili nizke do srednje nihajnosti. Zastopani so obvezniški vzajemni skladi, ki pokrivajo državne in podjetniške obveznice.

Sprememba v posameznem koledarskem letu poslovanja

Prikazane so spremembe VEP-a od pričetka do konca posameznega koledarskega leta. Sprememba v letošnjem letu je prikazana za obdobje od pričetka koledarskega leta do dneva trenutno objavljenega VEP-a

Za prikaz donosov v več letih kliknite na puščice na začetku oziroma na koncu traku.

Vrednost enote premoženja (VEP) skladov se spreminja. Pretekla donosnost skladov ne zagotavlja donosnosti naložbe v prihodnosti. Donosnost naložbe v sklade je v veliki meri odvisna od dogajanj na kapitalskih trgih. Vrednost enote premoženja lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot pretekli donosi. Obstaja verjetnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v sklad.